Namigi prireditev: Glumači, Moj mož in Majda Kurnik

Diptih iz literature italijanske veristične opere v Ljubljani, premiera predstave makedonske pisateljice Rumene Bužarovske in odprtje stalne razstave v Velenju.

Objavljeno
08. oktober 2020 07.30
Posodobljeno
08. oktober 2020 07.30
Cavalleria rusticana, Glumači Foto Darja Štravs Tisu
R. L., Deloskop
R. L., Deloskop

Četrtek, 8. oktobra



OPERA


Cavalleria rusticana, Glumači


SNG Opera in balet Ljubljana, ob 19.30

Klasični diptih iz literature italijanske veristične opere sta operni deli z vsakdanjima zgodbama in s strastmi preprostih ljudi, z vsebinami, ki so konec 19. stoletja navduševale z odrov glasbenega gledališča. Prvič sta bili skupaj uprizorjeni leta 1893 na odru newyorške Metropolitanske opere. Mascagnijevo Cavallerio rusticano (v slovenskem prevodu Kmečka čast) prežemajo ljubezen, ljubosumje, nasilje in čast. Tudi v glasbenem smislu je delo polno tem, ki odražajo s strastjo in dramatičnostjo prežeto dogajanje. Operno enodejanko je navdihnila istoimenska literarna predloga oziroma dramsko besedilo Giovannija Verge po resničnem dogodku.

Navdihnjen z veličastnim sprejemom Cavallerie je Leoncavallo dve leti pozneje v podobno okolje južnoitalijanskega podeželja umestil Glumače, zgodbo o potujoči igralski družini v slogu commedie dell'arte, in svoje videnje resnične tragedije iz neke kalabrijske vasi.

Režijo so zaupali staremu znancu ljubljanskega opernega odra Manfredu Schweigkoflerju, domači orkester pa bo tokrat prvič vodil mednarodno uveljavljeni ameriški dirigent italijanskih korenin Marc Tardue.



PREDSTAVA
 

Moj mož


SNG Drama, Veliki oder, Ljubljana, ob 19.30

image
Moj mož Foto Peter Uhan


Uprizoritev Moj mož, ki je nastala po zbirkah kratkih zgodb Moj mož in Nikamor ne grem makedonske pisateljice Rumene Bužarovske, bo premierno zaživela skozi kreacije povsem ženskega igralskega ansambla pod režijskim vodstvom Ivane Djilas. V uprizoritvi igrajo Iva Babić, Silva Čušin, Maša Derganc, Petra Govc, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Maruša Majer, Saša Pavček in Barbara Žefran.

»Že dolgo sanjam o predstavi z velikim številom močnih žensk. Igralk, ki jih poznam že dolgo, ne samo odrsko, ampak tudi osebno. O intimnem projektu, v katerem jim ne bo treba biti junakinja s socialnega dna ali kakršnakoli bojevnica. Nenehno razmišljam o tem, da se bo enakopravnost moških in žensk zgodila, ko bomo dovolili enakemu številu neumnih žensk biti na vodilnih položajih, kot to zdaj dovoljujemo moškim,« piše režiserka.



RAZSTAVA
 

Majda Kurnik (1920–1967): 100 let od rojstva


Velenjski grad, ob 18. uri

image
Majda Kurnik: Avtoportret s trakom in čopičem, 1962, olje na platnu
Foto Arhiv Festival Velenje


Ob stoletnici rojstva se Velenje rojakinji Majdi Kurnik poklanja s postavitvijo stalne zbirke njenih del, ki so vse od leta 1982 prihajala v Velenje na pobudo Galerije Velenje.

Pričujoča zbirka predstavlja umetnico z njenimi najbolj prepoznavnimi sklopi umetniških del, ki sta jih poklonila njen življenjski spremljevalec in njegova dedinja ali so jih od njiju odkupili. S figuro, ki je bila proti koncu vse bolj abstrahirana, je povedala vse o svojih življenjskih nagibih in stiskah. Označujemo jo za slikarko ekspresivne poteze, liričnega realizma, dramatičnega intimizma in na koncu vzpona k abstrakciji.