Deset let za zeleno preobrazbo

V evropskem parlamentu močna podpora velikemu znižanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2030.

Objavljeno
08. oktober 2020 06.00
Posodobljeno
08. oktober 2020 06.00
Znižanje izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 v Bruslju vidijo kot velik korak na poti do podnebno nevtralne Evrope.
FOTO: Ina Fassbender/Reuters
Bruselj – V EU se krepi ambicioz­nost glede podnebnih ciljev, a očitno je, da bo pri uresničitvi političnih načrtov, povezanih z gospodarsko preobrazbo, več zapletov in težav.


Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je sredi septembra v prvem govoru o stanju v Uniji predlagala zvišanje cilja v zvezi z znižanjem izpustov do leta 2030 na 55 odstotkov. Doslej je bil cilj – primerjava z letom 1990 – znižanje za 40 odstotkov. Po bruseljskih analizah vplivov bi bila evropsko gospodarstvo in industrija kos znižanju za 55 odstotkov. To vidijo kot velik korak do ­podnebno nevtralne Evrope leta 2050. Tako bi bila stara celina prva na svetu, ki bi pod črto imela ničelno ogljično bilanco. To pomeni, da bi bili preostali izpusti nevtralizirani, denimo s ponori v gozdovih.


(Ne)realistični cilji


Kako globoka so nesoglasja o ciljih, se je pokazalo v glasovanju v evropskem parlamentu, ko so odločali o svojem stališču do predlaganega podnebnega zakona, ki naj bi začrtal pot do ogljične nevtralnosti. Pri amandmaju, v katerem parlamentarci zahtevajo še višje, 60-odsotno znižanje, so socialisti, liberalci in zeleni s pomočjo nekaj drugih s 352 proti 326 preglasovali največjo skupino, Evropsko ljudsko stranko (EPP). Strokovnjak za okoljska vprašanja iz njihovih vrst, poslanec Peter Liese, je opozoril, da tak cilj ni realističen, da ogroža delovna mesta in služi le pritegnitvi pozornosti medijev.

V EPP so se sinoči pri glasovanju o parlamentarnem stališču o celotnem predlogu vzdržali. Nesoglasja med Ursulo von der Leyen, ki ima ambiciozne podnebne cilje in projekt zelenega načrta v jedru mandata na čelu evropske komisije, in takšno držo njene politične družine menda ni. Predvsem v vrstah zelenih vidijo višje postavljen cilj kot mejnik v evropski podnebni politiki. Kakšno besedilo bo na koncu v podnebnemu zakonu, bo najbolj odvisno od držav članic. Med njimi so takšne, kot je ogljično intenzivna Poljska, ki načrte Bruslja spremlja z veliko dvomov.


Pomemben svetovni kontekst


Končno besedilo bo oblikovano s kompromisom med parlamentarci in svetom EU, ki predstavlja države članice in bo predvidoma oblikoval stališče do konca leta. Sprejemanje podnebnih odločitev poteka v svetovnem kontekstu in konkurenčni bitki. Veliko vlogo ima Kitajska, ki si je po novem zadala cilj, da bo podnebno nevtralna do leta 2060. V Evropi bo že dosego ciljev do leta 2030 treba izpeljati s temeljito tranzicijo v transportu, industriji, kmetijstvu … Neizogibna je videti vpeljava davka na uvoz ogljično intenzivnih produktov, denimo poceni ­kitajskega jekla.

Unija si želi preobrazbo, ki bo v številnih evropskih regijah povzročila izgubo delovnih mest, olajšati s programom za pravičen prehod. Tudi v okviru orjaškega načrta za okrevanje je poudarek na zeleni preobrazbi. Skladno s programom za pravičen prehod je za Slovenijo zgolj v načrtu za okrevanje predvidenih 129 milijonov evrov. Poleg tega naj bi za ta namen prišlo še 96 milijonov iz proračuna EU. V EU naj bi kar 30 odstotkov denarja iz bruseljskih blagajn (proračun in načrt za okrevanje sta vredna več kot 1800 milijard v sedmih letih) šlo za uresničitev podnebnih ciljev.