Tiskane izdaje
Kranjska Gora − Do daljšega pogovora z Noriakijem Kasaijem, ki je včeraj nastopil že na 500. tekmi v svetovnem pokalu, ni lahko priti. Po posredovanju Vasje Bajca, nekdanjega glavnega trenerja Japoncev, in Jureta Radlja si je 43-letnik iz Šimokave na otoku Hokaido, ki je s startno številko 500 letošnji spektakel v Planici odprl z zelo dobrim šestim mestom, ob navzočnosti »prevajalke« Micuko Morimoto vendarle vzel dragocenih petnajst minut za Delo.
Kako vam je všeč v Sloveniji?
Zelo. Vse je v najlepšem redu, tudi hrana je skoraj vedno popolna.
Menda znate reči tudi nekaj slovenskih besed. Katere?
Ne prav veliko. Le »hvala lepa« in »zelo dobro«.
Kako resno mislite z izjavo, da želite nastopiti na še vsaj stotih tekmah v svetovnem pokalu?
Ko sem praznoval 40. rojstni dan, sem rekel, da si želim skakati do svojega 50. leta. Če pa bo Saporo izbran kot prireditelj zimskih olimpijskih iger leta 2026, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se jih bom udeležil kot skakalec.
Kaj je skrivnost vašega uspeha?
Nobene skrivnosti ni, preprosto samo skačem, kakor najbolje znam.
In obenem trdi treningi?
Ne, zdaj moji treningi niso več tako naporni. Ko sem bil star dvajset let, pa so bili zelo težki.
Koliko časa potemtakem posvetite telesni pripravi?
Od poldruge ure do dveh ur na dan, odvisno od različnih stvari. Vendar ne vsak dan. Zdajšnji treningi so namenjeni predvsem vzdrževanju telesne pripravljenosti.
Kateri je bil najsrečnejši trenutek na vaši dolgi in bogati športni poti?
Več jih je. V prav posebej lepem spominu sta mi ostali obe tukajšnji zmagi, prva leta 1998 na veliki skakalnici in leto pozneje na letalnici. Zelo lepo je bilo tudi danes (včeraj – op. p.) na moji 500. tekmi v svetovnem pokalu, tako da je pravzaprav večina čudovitih trenutkov bolj ali manj povezana s Planico.
Ali ste že bili kdaj v takšni krizi, da ste pomislili na to, da bi svoje smuči postavili v kot?
Ne, tako hudo doslej še ni bilo.
Kateri so še vaši cilji?
Kar nekaj jih je. Želim si osvojiti naslov olimpijskega prvaka, zlato lovoriko na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju in veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.
V vseh teh letih ste se merili z različnimi šampioni. Kateri smučarski skakalec je po vašem mnenju najboljši v zgodovini?
Ne morem se odločiti zgolj za enega, kajti vsi, ki jih bom naštel, so bili najboljši v svojem obdobju. Začel bom pri Mattiju Nykänenu, potem so tu Jens Weißflog, Andreas Goldberger, Toni Nieminen, Janne Ahonen, Simon Ammann, Adam Malysz, Primož Peterka, Gregor Schlierenzauer, Thomas Morgenstern, Kamil Stoch in seveda Peter Prevc.
In če bi lahko izbrali le tri?
Ne morem.
Kakšno je vaše mnenje o Prevcu?
V tej sezoni je res sijajen. Ima močne noge, s katerimi odskakuje odlično.
Ali ga poskušate posnemati?
Ne, imam svoj slog skakanja. Letos sicer nisem okusil slasti zmage, upam, da jo bom dosegel v prihodnji zimi.
Robert Kranjec je zaupal, da se veliko šalita skupaj.
Da, Robert je moj prijatelj. Veliko se šali, je velik šaljivec. Moram priznati, da ga imam rad.
Kaj bi spremenili v smučarskih skokih, če bi lahko?
Zagotovo bi kaj spremenil, toda pravila so, kakršna so. Treba se jim je čim bolj prilagoditi, kajti spremeniti jih tako ali tako ne morem.
Nedolgo tega ste postali prvič očka. Ali ste ime za hčerkico Rino res »sestavili« iz kratice svojega imena Nori?
Da, zdelo se mi je fino.
In kako je skakati kot oče?
Počutim se močnejšega. Nič čudnega, ko pa po novem prejemam moč tako od žene kot tudi od hčerkice.
Kaj si želite za preostale tekme v Planici?
Seveda si želim zmagati. Vem, da bo težko, toda potrudil se bom po svojih najboljših močeh. Če pa mi ne bo uspelo, bom spet poskusil prihodnje leto.
