12. oktober

12. oktobra 1576 je umrl nemški cesar Maksimilijan II., humanist in pokrovitelj umetnikov, ki je s strpno versko politiko omogočil obdobje miru med katoličani in protestanti, vendar mu njegovih političnih hotenj ni uspelo uresničiti.

Bil je sin cesarja Ferdinanda I. in nečak cesarja Karla V. V sporu za habsburški nasledstveni red so ga sprva umestili za Karlovega sina Filipa (bodočega španskega kralja). Leta 1553 je Filipa zamenjal kot dedič cesarstva in ostal sovražen do španske veje Habsburžanov.
Maksimilijanova naklonjenost do protestantov, ki jo je pridobil v mladosti, je v habsburški dinastiji sčasoma povzročila škandal, zaradi katerega mu je oče leta 1559 zagrozil, da mu bo odvzel nasledstvo. Čeprav je pozneje izražal pripadnost katolištvu, je v resnici ostal humanistični kristjan, ki si je prizadeval za sporazum med obema veroizpovedima.

Leta 1564 je postal tudi nemški cesar. Ko protestantskim upraviteljem škofij ni hotel izročiti škofijskih fevdov, je razočaral nemške protestantske kneze. Osebne liberalne nazore je dokazal, ko je leta 1568 protestantskemu plemstvu v Avstriji dovolil svobodo veroizpovedi. Leta 1575 je obljubil, da bo versko svobodo spoštoval tudi na Češkem. Med drugim se je zavzemal za reformo Rimskokatoliške cerkve. Njegovo prizadevanje, da bi katoliškim duhovnikom izgovoril pravico do poroke, ni bilo uspešno predvsem zaradi nasprotovanja Španije. Na Nizozemskem se je trudil doseči kompromis med katoliki in protestanti, a je spet naletel na špansko nepopustljivost.

Po neuspešni vojni proti Turkom, ki so še naprej ogrožali njegov imperij, je bil z mirom iz leta 1568 prisiljen plačevati davek turškemu sultanu. Leta 1570 je predlagal vojaško reformo, po kateri bi imel nemški cesar nadzor nad vojsko in bi moral dati soglasje k vsakemu zbiranju tujih vojakov na nemških tleh, vendar je bila neuspešna, ker so nemški knezi sumili, da bi jim s tem rad preprečil pomagati verskim somišljenikom na tujem. Maksimilijanova verska nevtralnost je koristila tudi ohranjanju notranjega miru v cesarstvu.

322 p. n. š. Umrl je največjih grški govornik Demosten, čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o političnem, družbenem in gospodarskem življenju Aten v četrtem stoletju pred našim štetjem (rojen 384 p. n. š.).

1492 Krištof Kolumb je po dvomesečni plovbi čez Atlantik pristal v Srednji Ameriki.

1758 Rodil se je italijanski kemik in državnik Vincenzo Dandolo, inovator v znanosti in politiki, ki je pripomogel k širjenju demokratičnih zamisli v Italiji, s svojimi zapisi o kmetijstvu pa si je pridobil ugled v vsej Evropi (umrl 1819).

1889 V Celju se je rodila slovenska popotnica, pisateljica in zbirateljica Alma Karlin (umrla 1950).