Tiskane izdaje
14. septembra 1769 se je rodil nemški naravoslovec in raziskovalec Alexander von Humboldt, ki velja za enega od utemeljiteljev sodobne geografije.
Na rudarski akademiji v Freibergu je študiral pri slovitem geologu A. G. Wernerju in spoznal Georga Foresterja , ki je kot ilustrator spremljal Jamesa Cooka na njegovem drugem potovanju. Z 22 leti se je zaposlil kot rudarski inšpektor, pri 27 pa mu je mati zapustila precejšnje premoženje, zato je pustil vladno službo in se s francoskim botanikom Aimejem Bonplandom podal na potovanja.
Najprej sta odšla v Madrid in od kralja Karla II. dobila dovoljenje za raziskovanje flore, favne in topografije južnoameriške celine. Leta 1800 sta kartirala porečje Orinoca, potem sta v ekvadorskih Andih poskušala osvojiti goro Chimborazo, ki je takrat veljala za najvišjo na svetu. Vrha sicer nista dosegla, zato pa sta postavila višinski rekord za naslednjih trideset let. Na zahodni južnoameriški obali je von Humboldt odkril in izmeril perujski tok – pozneje so ga po njem poimenovali Humboldtov tok. Med potovanjem po Mehiki so mu ponudili položaj v tamkajšnji vladi, a ga je odklonil. Ameriški konzul je obema možema predlagal, naj obiščeta Washington, in to sta tudi storila. Von Humboldt se je tam spoprijateljil s Thomasom Jeffersonom.
Po vrnitvi v Pariz leta 1804 je svoje terenske študije opisal v knjigi in omenil tudi odklon magnetne igle kompasa. V Franciji je ostal 23 let in se redno srečeval s tamkajšnjimi intelektualci. Ko mu je 1827., tudi zato, ker je večino del izdal v samozaložbi, zmanjkalo denarja, se je vrnil v Berlin in postal svetovalec pruskega kralja. Pozneje je na povabilo ruskega carja prišel v Rusijo, opravljal razne raziskave in med drugim odkril »permafrost« ter Rusom predlagal, naj po vsej državi ustanovijo vremenske postaje. Na podlagi njihovih podatkov je pozneje dognal, da imajo notranji predeli celin ostrejše podnebje, ker nanj ne vplivajo blagodejni oceanski tokovi.
Dogodki na današnji dan:
1543 Rodil se je peti in najmlajši jezuitski general Claudio Aquaviva, ki ga imajo mnogi za največjega voditelja Jezusove družbe (umrl 1615).
1850 Rodil se je slovenski teolog, katoliški škof in kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja Anton Mahnič, ki je s strogo katoliškega stališča zavračal slovensko literaturo na liberalnih temeljih in ji očital skepticizem, pesimizem, panteizem, fatalizem in celo komunizem (umrl 1920).
1886 Rodil se je islandski jezikoslovec, literarni kritik in pisatelj Sigurdur Johannsson Nordal, ki je imel osrednjo vlogo v kulturnem življenju Islandije v dvajsetem stoletju (umrl 1974).
1890 Rodil se je slovenski jezikoslovec Fran Ramovš (umrl 1952).
1960 V Bagdadu je bila ustanovljena organizacija izvoznic nafte Opec.
1974 Odprta je bila avtocesta Postojna–Ljubljana.
1976 Umrl je srbski princ Pavle Karađorđević, regent Kraljevine Jugoslavije v letih tik pred drugo svetovno vojno (rojen 1893).
1982 V prometni nesreči se je smrtno ponesrečila monaška kneginja Gracia Patricia (rojena 1929).
