150. letnica rojstva Nikole Tesle

Zagreb - Računalnik, daljinski upravljavec, radio, mikrovalovna pečica, toaster, radar, rentgen, neonska in poulična razsvetljava, so le nekateri izmed tehnoloških dosežkov, brez katerih si ne moremo zamisliti vsakdanjega življenja. Vprašanje je, ali bi danes vse to imeli, če ne bi bilo genialnega izumitelja Nikole Tesle, čeprav je zgodovina zasluge za posamezne tehnične novosti pogosto pripisovala drugim znanstvenikom, kot sta Guglielmo Marconi in Thomas Alva Edison.

"Ne obžalujem, da so drugi ukradli moje ideje, obžalujem pa, da nimajo svojih," je stavek, ki morda najbolj govori o tem, kakšna oseba je bil slavni elektrotehnik in fizik Nikola Tesla, ki se je rodil opolnoči z 9. na 10. julij 1856 v vasi Smiljan pri Gospiču na Hrvaškem.

Po končanem študiju v Gradcu in Pragi je nekaj časa delal v Budimpešti in Parizu, leta 1884 se je odpravil v ZDA, kjer je ostal do smrti. Osamljen in obubožan je umrl v hotelski sobi v New Yorku leta 1943. Nikoli Tesli je ostalo približno 700 patentov.

Podaril nam je enega najbolj razširjenih izdelkov - elektromotor na izmenični električni tok, ki je osnova večine sodobnih aparatov in strojev. Konec 19. stoletja je vodil tudi izgradnjo hidroelektrarne na Niagarskih slapovih. Švedska znanstvena akademija se je leta 1912 odločila, da mu podeli Nobelovo nagrado. Čeprav se je kot neodvisni znanstvenik boril s pomanjkanjem denarja, kar ga je oviralo pri raziskavah, jo je Tesla zavrnil, ker je menil, da njegov sonagrajenec, Edison, ni "pravi znanstvenik".

Svoj vizionarski duh je Tesla potrdil v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja, ko je predvideval, da se bodo "dnevni časopisi tiskali brezžično v vsakem domu ter da bodo ljudje za komuniciranje uporabljali naprave, ki jih je mogoče spraviti v žep". V enem od pogovorov leta 1925 je dejal, da "bomo imeli vsi priložnost spremljati dogodke, kot so inavguracije, športni dogodki, naravne nesreče ali vojne, kot da smo fizično prisotni na mestu dogodka". Njegove zapiske proučujejo še danes.

Tesla ni bil samo genialni izumitelj, temveč tudi poliglot in erudit, ki je govoril šest svetovnih jezikov. Zgodba pravi, da je za prijatelje na pamet recitiral Goethejevega Fausta. Ni pustil, da bi med drugo svetovno vojno politično manipulirali z njim in je, poleg odprte podpore partizanskem gibanju, pogosto poudarjal, kako zelo je ponosen na svojo hrvaško domovino in srbsko poreklo.

150. obletnico rojstva "človeka, ki je bil pred svojim časom", slavi tudi njegova hrvaška domovina. Potem ko je bil v Gospiču leta 1991. razstreljen njegov spomenik, je danes v samem središču Zagreba hrvaški državni vrh spremljal odkritje spomenika Nikoli Tesli, ki ga je naredil Ivan Meštrovič. V rodnih Smiljanih pa so obnovili Teslino spominsko hišo in muzej.