22. september

22. septembra 1158 je umrl nemški škof, zgodovinar in filozof Oton iz Freisinga. Avtor nekaterih najpomembnejših srednjeveških zgodovinsko-filozofskih del je bil sin avstrijskega mejnega grofa Leopolda III. in Agnes, hčerke cesarja Henrika IV. Agnes je bila s prvim možem, švabskim vojvodo Friderikom I. Hohenstaufom, mati bodočega nemškega kralja Konrada III. in babica cesarja Friderika I. Barbarosse. Otonova sestra Judita se je poročila z markizom Viljemom I. Montferatskim, torej je bil sorodstveno tesno povezan z najvišjim evropskim plemstvom tistega časa.

Podatki o njegovem življenju so precej borni. Študiral je v Parizu, zanimala ga je predvsem filozofija. V Nemčiji naj bi med prvimi predstavil Aristotelovo filozofijo. Kot cistercijanski menih je leta 1136 postal opat burgundskega samostana Morimond, kmalu pa tudi freisinški škof. Takrat je bila Bavarska razdeljena med privržence papeža in cesarja, zato je imel s škofijo precej dela. Leta 1147 se je udeležil katastrofalne križarske vojne Konrada III. in obiskal Jeruzalem, po vrnitvi v Nemčijo je užival zaupanje Konradovega naslednika Friderika I., pripomogel k poravnavi sporov glede vojvodine Bavarske in se leta 1157 udeležil znamenitega državnega zbora v Besançonu.

Njegovi najpomembnejši deli sta Chronica sive Historia de duabus civitatibus (Kronika ali zgodovina dveh mest) in Gesta Friderici Imperatoris (Dejanja cesarja Friderika). Prvo je zgodovinsko in filozofsko delo, ki se deloma zgleduje po Avguštinu in Oroziju. Nastalo je med državljansko vojno v Nemčiji, primerja pa Jeruzalem in Babilon kot božje in posvetno kraljestvo. Vsebuje tudi veliko podatkov o dogodkih tistega časa. Drugo, bolj znano delo, je nastalo na zahtevo cesarja Friderika I, uvod pa je pismo, ki ga je cesar pisal avtorju. Prvo knjigo začne sporo med papežem Gregorjem VII. in cesarjem Henrikom IV, nadaljuje pa jo vse do smrti Konrada III. V drugi knjigi se posveča predvsem Frideriku I. in prvim petim letom njegove vladavine. Delo, ki ga je dokončal učenec Ragewin, ni omejeno le na nemške zadeve, ampak Oton v njem piše tudi o delovanju Bernarda iz Clairvauxa, razpravlja pa tudi o filozofiji in teologiji. Latinščina v Otonovem delu je izvrstna. Kljub delni privrženosti dinastiji Hohenstaufov in manjšim nepravilnostim je dolgo veljalo za »model zgodovinske kompozicije«.

1566 Umrl je nemški luteranski reformator Johann Agricola, Lutrov prijatelj in zagovornik »antinomianizma«, nauka, ki je zagovarjal poglede, da so kristjani z milostjo osvobojeni upoštevanja Desetih božjih zapovedi (rojen 1494).

1896 Rodil se je slovenski slikar Veno Pilon (umrl 1970).

1979 Umrl je avstrijski fizik Otto Robert Frisch, ki je s svojo teto opisal cepitev uranovega jedra, ki ga je bombardiral z nevtroni, na lažja jedra in proces poimenoval »fisija« (rojen1904).

1980 Začela se je osemletna iraško-iranska vojna, ki je zahtevala več kot milijon človeških življenj.