24. oktobra 1658 se je v Stični rodil slovenski zdravnik Marko Gerbec z latinskim imenom Marcus Gerbezius. Izhajal je iz tlačanske družine, a je že zgodaj pokazal veliko nadarjenost, zato so mu plemiči omogočili osnovno šolanje. Pozneje je študiral na Dunaju, v Padovi in Bologni – v zadnji je leta 1684 doktoriral iz medicine. Po vrnitvi v Ljubljano je postal splošni mestni zdravnik in domači zdravnik v samostanih Stična in Bistra. Svoje delo je opravljal vestno in odgovorno, zato so ga cenili tudi v škofijski in Zoisovi palači, kjer so se zbirali takratni ljubljanski intelektualci.
Nenehno je izpopolnjeval znanje in spremljal sodobni razvoj medicine v Evropi. Cenil je predvsem angleškega zdravnika Thomasa Sydenhama, ki je poudarjal vplive podnebja, okolja in prehrane na človekovo zdravje. S temi dejavniki se je tudi sam ukvarjal in na njihovi osnovi utemeljil znanstveno razpravo o zraku in drugih naravnih dejavnikih življenja v Ljubljani z naslovom Škodljivi psihomedicinski vplivi ljubljanskega okolja ... ( Vindiciae psycho-medicae aurae Labacensis ...).
Veliko pozornosti je posvečal tudi obolenjem srca in se brez sodobne laboratorijske opreme dokopal do pomembnih spoznanj o srcu. Natančneje je opisal tudi bolezni pljuč in žolča, pegavico, malarijo in septična stanja ter opozarjal na škodljivost nepravilnega načina življenja. Svoje ugotovitve o teh boleznih je objavil v knjigi Razlaga zamotanih medicinskih vprašanj, traktat o zapletenih boleznih (Intricatum extricatum medicum, seu Tractatus de morbis complicatis). Napisal je 80 medicinskih člankov, razprav in knjig. Zanimal se je tudi za veterino in napisal razpravo O pomoru govedi, ki jo je utemeljil na proučevanju goveje kuge, ki je leta 1711 v Evropi pomorila veliko živine. Ugotovil je, da se je bolezen razširila v Evropo z uvozom bolnih živali, da se širi s stiki in da prekuhano meso in mleko nista nevarna za ljudi.
Gerbec je bil je med ustanovitelji prve slovenske znanstvene družbe Dizmove bratovščine, Akademije operozov, družbe učenjakov različnih strok, ki so si prizadevali za načrtno širjenje in poglabljanje znanstvenega dela in splošne omike na Kranjskem, ter medicinske Bratovščine sv. Kozme in Damijana.
Dogodki na današnji dan:
1648 Z vestfalskim mirom, ki so ga sprte strani po štirih letih pogajanj podpisale v Münstru in Osnabrücku, se je končala tridesetletna vojna.
1917 Nemška in avstro-ogrska vojska sta v 12. soški ofenzivi v bliskovitem napadu v tako imenovanem čudežu pri Kobaridu razbili obrambno črto Italijanov in jih prisilili k umiku, ki se je končal ob reki Piavi.
1931 V Chicagu so zaradi utaje davkov obsodili na 11 let zapora in denarno kazen 50.000 dolarjev razvpitega gangsterja Ala Caponeja.
1945 Po ratifikaciji v večini držav podpisnic je začela veljati listina o ustanovitvi OZN.
1948 Umrl je madžarski skladatelj operet Franz Lehár, ki je zaslovel z operetami Vesela vdova, Grof Luksemburški, Ciganska ljubezen in Dežela smehljaja (rojen 1870).
1957 Umrl je francoski modni oblikovalec Christian Dior, ki je v desetletju po drugi svetovni vojni obvladoval svetovno modno prizorišče (rojen 1905).