Tiskane izdaje
Ljubljana - Ante Pavelić, ki je v Zagrebu delal kot odvetnik, je postal član nacionalistične Hrvaške stranke prava. Leta 1920 je postal mestni in okrožni svetnik v Zagrebu, med letoma 1927 in 1929 pa je bil poslanec v jugoslovanski skupščini, kjer je goreče nasprotoval centralizaciji Jugoslavije. Ko je kralj Aleksander I. leta 1929 v Jugoslaviji uvedel šestojanuarsko diktaturo, je Pavelić pobegnil v Italijo in v tujini organiziral fašistično Ustaško hrvaško revolucionarno organizacijo. Njeni člani ustaši so rešitev hrvaškega nacionalnega vprašanja videli v samostojni in neodvisni hrvaški državi, ki bi nastala po razbitju Jugoslavije. Gibanje, ki je delovalo s terorističnimi sredstvi, svoje baze pa je imelo v Italiji in Madžarski, je vrh delovanja v času pred drugi svetovno vojno doživelo oktobra 1934, ko je organiziralo uspešni atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra.
Vrhunec je za ustaše prišel aprila 1941, ko so sile osi napadle in razkosale Kraljevino Jugoslavijo. Pavelić se je s svojimi privrženci vrnil v domovino in 10. aprila 1941 pod pokroviteljstvom Italije razglasil ustanovitev marionetne države Neodvisne države Hrvaške, ki je obsegala ozemlje Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dela Srbije. Ustaši so organizirali tudi svojo vojsko, ki se je skupaj z italijansko in nemško vojsko v glavnem spopadala z jugoslovanskimi partizani. Da bi svojo državo naredili etnično čisto, so se lotili tudi preganjanja Srbov, Judov in Romov in pri tem z brutalnostjo osupnili celo Nemce. Kljub temu, da je tudi veliko Hrvatov na njihovo nasilje odgovorilo z odhodom v partizane, so ustaši na čelu Hrvaške ostali do maja 1945.
Dogodki na današnji dan:
1708: Umrl je francoski botanik in zdravnik Joseph Pitton de Tournefort, pionir v sistematični botaniki. Uvedel je sistem klasifikacije rastlin, ki je v njegovem času pomenil velik napredek, v nekaterih pogledih pa velja še danes (rojen 1656).
1789: V ljubljanskem stanovskem gledališču so izvedli Linhartovo komedijo Županova Micka, prvo gledališko delo v slovenskem jeziku.
1800: V cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani so izvedli mašo Missa in Tempore Belli, s katero se je Joseph Haydn oddolžil za častno članstvo v ljubljanski Filharmonični družbi.
1877: Rodil se je slovenski fizik in izumitelj Jurij Nardin (umrl 1959)
1895: V Indijski dvorani Grand Caféja v Parizu so si dobri trije ducati gledalcev ogledali prvo filmsko predstavo na svetu. Za en frank po osebi sta jim prireditelja brata Lumière prikazala deset kratkih tri- do štiriminutnih filmov.
1900: Umrl je portugalski raziskovalec in kolonialni upravitelj Alexandre Alberto da Rocha de Serpa Pinto, ki je v težavni odpravi prepotoval južno in osrednjo Afriko in kartiral osrčje te celine (rojen 1846).
1905: Rodil se je ameriški džezovski pianist, vodja orkestra in skladatelj Earl Kenneth Hines, ki je močno vplival na prva tri desetletja džeza (umrl 1983).
1908: Sicilijansko mesto Messina prizadene najhujši evropski potres in zahteva 80.000 smrtnih žrtev.
