29. november

29. novembra 1803 se je rodil nemški arhitekt, umetnostni kritik ter profesor in teoretik arhitekture Gottfried Semper, eden največjih ustvarjalcev neorenesančnega sloga v Nemčiji in Avstriji.

Rodil se je v Hamburgu, arhitekturo pa je študiral v Münchnu in Parizu. V letih 1826–1830 je prepotoval Italijo in Grčijo in proučeval predvsem antično arhitekturo. Po vrnitvi v Nemčijo je med letoma 1834 in 1849 v Dresdnu delal kot arhitekt in poučeval na umetnostni akademiji. Tam je nastalo tudi eno njegovih najznamenitejših del, operna hiša (današnja Semperjeva opera). Njena zgodovina je burna, saj je 1869. pogorela, potem so jo v letih 1871–1878 nekoliko spremenjeno spet zgradili, 1945. je bila uničena med slovitim zavezniškim bombardiranjem Dresdna in šele leta 1985 so jo spet obnovili. Pri njeni gradnji se je Semper zgledoval po slogu visoke renesanse, pri katerem je že zunanji videz nakazoval razporeditev notranjih prostorov.

Poleg opere je zgradil še sinagogo, vrsto meščanskih vil v različnih slogih in umetnostno galerijo, s katero je zaprl severno krilo Pöppelmannovega Zwingerja.

Ker se je med nemiri marca 1848 zapletel v politiko, je moral po revoluciji zapustiti Nemčijo. Najprej je odšel v Pariz in nato v London – tu je sodeloval pri gradnji muzejev v južnem Kensingtonu in predaval na akademiji za uporabno umetnost. Leta 1855 se je preselil na politehniko v Zürichu in zgradil tudi njeno stavbo. Zadnja leta življenja je preživel na Dunaju. Navzel se je tudi tamkajšnjega baročnega sloga in v sodelovanju z avstrijskim historicističnim arhitektom Karlom von Hasenauerjem zgradil Burgtheater, dva cesarska muzeja in preuredil del Ringa.

Veliko je pisal o začetkih arhitekture – predvsem v delu Štirje elementi arhitekture (1851). Vplivnejša je bila njegova razprava Slog v tehničnih in strukturnih umetnostih (1861–1863), v kateri je poudaril racionalno interpretacijo gradbenih tehnik in funkcionalnosti kot temelja arhitekturnega sloga.

Dogodki na današnji dan:

1223 Papež Honorij III. je potrdil pravila frančiškanskega reda, s čimer so frančiškani tudi formalno postali meniški red.

1780 Na Dunaju je umrla avstrijska vladarica Marija Terezija, ki je izvajala reforme v duhu razsvetljenstva (rojena 1717).

1803 Rodil se je avstrijski fizik Christian Doppler, ki je prvi opisal, kako na frekvenco svetlobnih in zvočnih valov vpliva relativno gibanje njihovega vira in sprejemnika, kar je pozneje postalo znano kot Dopplerjev efekt (umrl 1853).

1902 Rodil se je italijanski pisatelj, slikar in politični novinar Carlo Levi, ki je postavil smernice socialnega realizma v povojni italijanski književnosti (umrl 1975).

1943 V Jajcu je bilo drugo zasedanje Avnoja, na katerem so bili položeni temelji povojne ureditve Jugoslavije.

1945 Ustavodajna skupščina je razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ter odpravila monarhijo, članom vladarske dinastije Karađorđevićev pa odvzela ustavne pravice.