Bohinjska železnica znova oživela

Jesenice/Bohinj/Nova Gorica - Bohinjska železnica, ki je na zgornjo Gorenjsko in severno Primorsko pripeljala gospodarski razcvet ter prebivalcem odprla okno v svet, letošnje poletje praznuje sto let. Ob tej častitljivi obletnici so Slovenske železnice skupaj z občinami, skozi katere vodi Bohinjska proga, pripravili vrsto prireditev, s katerimi želijo spomniti na pomen proge ter opozoriti na njeno podcenjenost.

Osrednja slovesnost v Novi Gorici

Današnja prireditev se je pričela na Jesenicah, kjer se Bohinjska proga skozi skoraj osem kilometrov dolg železniški karavanški predor navezuje na Karavanško progo do Celovca in Beljaka. Člani vlade in drugi visoki gostje so na jeseniški železniški postaji sedli na 244 metrov dolg muzejski vlak s parno lokomotivo in se podali po eni najslikovitejših in najzahtevnejših železniških prog v državi. Na vsaki železniški postaji je goste pričakal bogat kulturni program. Tako se je vlak ustavil na Bledu, Bohinjski Bistrici, Podbrdu, Mostu na Soči in Kanalu.

V Novi Gorici pa je na slovesnosti spregovoril premier Janez Janša. Železnica, ki ima izjemen nadnacionalni turistični potencial, je kljub težavam skozi celotno obdobje svojega delovanja ohranila povezovalno vlogo med srednjeevropskimi narodi, je poudaril Janša.

Bohinjska železnica, katere izgradnjo so ob otvoritvi primerjali s projektom Sueškega prekopa, zaradi raznolikosti pokrajine izstopa med alpskimi transverzalami in je skupna dediščina večine srednjeevropskih narodov, je povedal Janša, ki si je pred slovesnostjo v spremstvu nekaterih slovenskih ministrov ter predstavnikov slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ogledal skupni trg obeh Goric. Pozdravil je prizadevanja za oživitev Bohinjske proge in poskus njene uvrstitve na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

V svojem govoru se je dotaknil tudi trenutnega položaja Slovenskih železnic (SŽ), ki po njegovih besedah postajajo vse pomembnejši partner slovenskega gospodarskega razvoja, saj so se uveljavile kot največji prevoznik tovora in potnikov v Sloveniji. "SŽ morajo biti tržno usmerjen, tehnološko razvit ter stroškovno učinkovitost železniški operater in ponudnik logističnih storitev na križišču petega in desetega panevropskega koridorja," je poudaril Janša.

Premier je opozoril, da naraščanje obsega železniškega prometa doslej niso spremljala ustrezna vlaganja v zastarelo železniško infrastrukturo, "kar bo treba nadoknaditi v naslednjih letih". Izpostavil je še prednosti vlaka kot varnega ter cenovno in ekološko sprejemljivega prevoznega sredstva.

Ob tej priložnosti tudi številne razstave, projekcije in knjiga

Stoletnico Bohinjske proge spremljajo tudi drugi dogodki. V priznanih industrijskih in turističnih krajih, se s številnimi razstavami spominjajo Bohinjske železnice kot enega poglavitnih dejavnikov njihovega razvoja. Železnici pa so se poklonili tudi s knjigo Ervina Sorča Skrivnosti Bohinjskega predora ter projekcije dokumentarnih filmov, ki bodo vse leto na ogled v prenovljenem železniškem vagonu iz 1. svetovne vojne, ki bo kot prava kinodvorana na kolesih gostoval na vseh večjih železniških postajah Bohinjske proge.

Gradnja je bila zelo zahtevna

Kmalu potem, ko je bila v Avstro-ogrski monarhiji sredi 19. stoletja zgrajena prva železniška povezava med Dunajem in Trstom, poimenovana Južna železnica, so na dunajskem dvoru začeli razmišljati o novi progi, ki bi Srednjo Evropo povezala z Jadranskim morjem. Odločili so se za karavanško-bohinjsko traso z Jesenic prek Gorice do Trsta, saj se je ta kazala kot gospodarsko in strateško najbolj ugodna.

158 kilometrov dolgo Bohinjsko in Kraško progo, ki je postala končni del 717 kilometrov dolge Transalpine - čezalpske železniške povezave od Čeških Budjejovic do Trsta, so pričeli graditi leta 1900. Gradnja, pri kateri je sodelovalo skoraj 15.000 delavcev, je bila zelo zahtevna, saj je bilo samo na 89 kilometrov dolgi progi med Jesenicami in Gorico potrebno zgraditi 28 predorov in 65 mostov.

Med njimi je bil tudi najzahtevnejši, najdaljši in najskrivnostnejši slovenski železniški objekt - Bohinjski predor. Izreden tehnični spomenik, ki je povezal Gorenjsko in Primorsko, je ob otvoritvi meril 6339 metrov, po uničenju v 2. svetovni vojni pa je za 12 metrov krajši. Drugi gradbeni podvig je v dolini Soče pri Solkanu, kjer proga prečka reko z mostom razpona 85 metrov, ki je največji železniški kamniti most na svetu.

Progo uradno odprl Franc Ferdinand

Pol stoletja po tem, ko je v Slovenijo po progi Gradec - Celje leta 1846 pripeljal prvi vlak, je 19. julija 1906 prvi vlak zapeljal tudi po Bohinjski progi. Na vlaku je bil med drugim avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je uradno odprl progo. Slovesnosti so se začele na Jesenicah, nato so se visoki gostje po novi železniški progi peljali do Bleda in naprej v Bohinjsko Bistrico, od tam pa skozi Bohinjski predor v Gorico in Trst.

Velik turistični potencial

Jubilej je priložnost, da se oživi pomen železniške povezave med Jesenicami in Novo Gorico, po kateri je takoj po izgradnji vozilo dnevno okrog 70 vlakov, danes pa jo dnevno prepelje 16 potniških in povprečno pet tovornih vlakov. Zanemarjen je zlasti njen turistični potencial, saj so turistični biseri ob progi, kot sta Bled in Bohinj, prek železnice lažje dostopni turistom.

Prav turistična promocija je zato osrednji namen vseh letošnjih prireditev v krajih ob Bohinjski progi, za katere bodo Slovenske železnice skupaj z obnovo postaj na Jesenicah, Bledu, Mostu na Soči in Novi Gorici ter obnovo muzejskih vlakov namenile okoli 250 milijonov tolarjev. Veliko sredstev pa so primaknile tudi občine, ki so jubilej izkoristile za infrastrukturne novosti, ki so dobrodošle za domačine, pritegnile pa bodo tudi turiste.

Da bi Bohinjska železnica znova pridobila vlogo promotorja razvoja krajev ob njej, kakršno je imela že ob svojem nastanku, bo potrebna tudi njena prenova. Proga je namreč v slabem stanju, česar se v Javni agenciji za železniški promet zavedajo. Tako je že letos predviden začetek polaganja novega progovnega in optičnega kabla. Zamenjava, ki bo stala 2,7 milijarde tolarjev in se bo zaključila leta 2008, je potrebna zaradi zastarelosti in visokih stroškov vzdrževanja, ki letno znašajo 600 milijonov tolarjev.

Urejena proga bi bila vaba za turiste tudi zaradi soške fronte, ki je v prvi svetovni vojni potekala prav na slovenskem območju proge. Za umestitev Bohinjske proge v svetovno kulturno dediščino pod varstvom Unesca si bodo Slovenske železnice skupaj z občinami ob progi še naprej prizadevale. Poskušale pa bodo oblikovati tudi integralno turistično ponudbo, ki bi bila ena najbolj privlačnih v tem delu Evrope.