Tiskane izdaje
Mlade, ki se bodo kmalu začeli prebijati na trg dela, poskušajo na to pripraviti že v kariernih centrih, ki so se v zadnjih letih namnožili po slovenskih fakultetah. Pri kariernih centrih Univerze v Ljubljani, ki združuje 23 fakultet in tri akademije, so od decembra lani za študente in diplomante izvedli približno 500 individualnih svetovanj in 175 brezplačnih delavnic oziroma seminarjev. V Kariernem centru, ki deluje na Kongresnem trgu 12, opažajo, da je število tistih, ki se obračajo k njim po nasvete, iz leta v leto večje.»Študentom že med študijem pomagamo pri iskanju praktičnega usposabljanja ali dela v tujini in pri navezovanju stikov z delodajalci. Spodbujamo jih, da premagajo tremo. Pomembno je, da se z njimi povežejo že med izobraževanjem. Zato pripravljamo predstavitev delodajalcev na fakultetah in akademijah in obiske študentov v realnih delovnih okoljih,« je povedala Maja Dizdarevič, vodja Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Osem svetovalk na Kongresnem trgu 12 je v prvem mesecu delovanja centra individualno svetovalo približno stotim študentom in diplomantom pri načrtovanju karierne poti. Od decembra 2010 je številka petkrat večja.
Anketa, ki so jo med 4000 študenti s 24 fakultet in akademij izvedli pred leti, je pokazala, da je mlade strah, kje in kako bodo dobili prvo zaposlitev. »Ko smo jih vprašali, kaj so naredili, da bi se laže zaposlili, pa odgovorov ni bilo. Prav tu je pomemben aktiven pristop vsakega posameznika, h kateremu svetovalke spodbujajo študente in diplomante,« je poudarila Maja Dizdarevič. Karierno pot je treba pravočasno načrtovati: »Najbolje bi bilo že v prvem letniku razmišljati o tem, tudi o izmenjavi ali praksi v tujini, v drugem ali tretjem pa se povsem aktivirati. Z udeležbo na različnih praksah bodo namreč študentje spoznali različna delovna področja in delodajalce ter ugotovili, kaj jim pravzaprav ustreza in na katerih področjih se ne najdejo.«
Simulacije razgovorov
Najpogostejši obiskovalci Kariernega centra na Kongresnem trgu v Ljubljani so absolventi in diplomanti. Pri individualnih svetovanjih prevladujejo družboslovci, delavnic pa se prav tako udeležujejo tudi naravoslovci. Poleg brezplačnih svetovanj, delavnic in kariernih dnevov se lahko bodoči iskalci zaposlitve preizkusijo tudi na simulaciji selekcijskega postopka. »Študent gre skozi pet zelo pogostih psiholoških testov, ki jih ponavadi kadroviki izvajajo na razgovorih. Psiholog ovrednoti njihove odgovore, s kariernim svetovalcem pogledata rezultat, nato pripravimo vprašanja za študenta in simuliramo razgovor z njim. Preučimo njegove šibke in močne lastnosti ter mu svetujemo, kako naj izboljša nastop pri iskanju službe.«
Posameznik mora biti pri razvoju kariernega načrta dejaven. Pri iskanju prostih delovnih mest jim sogovornica svetuje spremljanje objav prostih delovnih mest na spletu, samoiniciativno navezovanje stikov z delodajalci in proučevanje zaposlitvenih možnosti v tujini. »Tistim, ki se odločijo za praktično usposabljanje v tujini pri programu Leonardo da Vinci, pa ne vedo, kako se tega lotiti, pomagamo pri iskanju organizacije, v kateri bodo delali, usmerjamo jih pri pripravi motivacijskega pisma in življenjepisa,« je dejala. Najpogostejša napaka pri pisanju tega pa je: »Posamezniki bi radi v življenjepisu povedali vse, vendar vsi podatki niso pomembni. Treba je izluščiti bistvo, ne pa pisati prostega spisa. Življenjepis naj bo čim bolj strnjen - podati je treba izobrazbo, delovne izkušnje in karierne cilje. Veliko dobrih primerov je mogoče najti na spletu.«
Med dogodki, ki jih ponujajo študentom in diplomantom, so tudi karierni dnevi na fakultetah in akademijah. Aprila letos so jih, denimo, izvedli na pravni fakulteti, kjer so pripravili različne delavnice; predstavili so se tudi delodajalci. »Odziv je bil dober. Projekt načrtujemo v prihodnjem letu pred prvomajskimi prazniki,« je povedala karierna svetovalka Jana Gruden. Med študenti prava se na svetovalke najpogosteje obrnejo absolventi. »Povprašujejo po načinih iskanja zaposlitve, vendar se prepozno odločajo za te aktivnosti ali delo prek študentskega servisa. Veliko je zanimanja tudi za delo v tujini. Po diplomi se jih precej odpravi po delovne izkušnje onkraj naših meja, da bi se potem laže zaposlili v Sloveniji,« je povedala Jana Gruden.
Kako pa usmerjajo mlade med gospodarsko krizo, ki je oklestila ponudbo del? »Ta čas je prav gotovo dober za pridobivanje delovnih izkušenj v tujini, spodbujamo jih tudi k prostovoljnemu delu. Velik poudarek smo dali predstavitvi delovnega prava - na kaj naj bodo pozorni pri podpisu pogodb z delodajalcem in kakšne so njihove pravice. Organizirali smo tudi delavnice na temo samozaposlitve. Naš naslednji korak je poglobiti vez z delodajalci,« je dejala Maja Dizdarevič. S sodelavkami svetuje tudi študentom s posebnimi potrebami, posebno nadarjenim in osipnikom.
Sodelovanje z zavodom je malo zastalo
Kako sodeluje s kariernimi centri na fakultetah, smo vprašali tudi na zavodu za zaposlovanje. Njihovo delo spodbujajo, saj so »pomemben člen v procesu karierne orientacije«, so zapisali pri službi za odnose z javnostjo in službi za poklicno orientacijo na zavodu. »Sodelujemo tako s kariernimi centri na posameznih fakultetah (Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima center z najdaljšo tradicijo) kot tudi s tistimi na drugih univerzah. S kariernimi centri Univerze v Ljubljani smo imeli že kar dobro razvito sodelovanje (iz zavoda smo sodelavcem centrov posredovali obširno bazo opisov poklicev, zanimivih za študente), ki pa je po njihovi reorganizaciji za nekaj časa zastalo.« Marca so imeli, kakor so dodali, sestanek s predstavniki vseh univerzitetnih kariernih centrov v Sloveniji in dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje, ko bodo vsi centri začeli delovati. »Ta mesec bomo karierne centre predstavili zaposlenim na zavodu za zaposlovanje, da bodo seznanjeni z njihovim delovanjem.«
