Tiskane izdaje
Gotovo ima vsak izmed nas svojo predstavo, kakšen naj bi bil dober pedagog. To je poklic, ki otroke v dobi njihove največje dojemljivosti izobražuje in vzgaja. Učitelj ima večji družbeni vpliv, kot si morda sam predstavlja, vendar ga pri delu omejuje vrsta formalnosti, togih programov in zakonskih normativov.
Učiteljska služba je nekdaj že sama po sebi uživala ugled in spoštovanje. Takšna je bila družbena klima in tudi starši so pri otroku utrjevali pozitivno mnenje o učiteljih, katerim so tako pomagali ohranjati avtoriteto. Zdaj pa so učenci in starši vse bolj zahtevni, možnosti za kakovostno delo učiteljev pa z gospodarsko krizo okrnjene.
Uspešno krmarjenje med interesi učencev, zdravo pametjo in zahtevami, ki jim jih nalaga šolska zakonodaja, med izvajanjem kurikulumov, pedagoških načrtov, doseganjem normativov in kupom nepotrebne administracije za katedrom zahtevajo ne le zrelo in močno osebnost, temveč skoraj robota. A je kljub temu večina učiteljev še vedno prepričanih, da opravljajo najlepši poklic.
»Učitelj mora biti strokovnjak na svojem področju. Obvladati mora snov, ki jo poučuje, in jo posredovati učencem upoštevaje njihovo starost, predznanje, zmožnosti in druge okoliščine. Enako pomembno je, da zna vzpostaviti ustrezen odnos z učenci, njihovimi starši in strokovnimi delavci ter da zna vzgojno delovati. Pripravljen mora biti na vseživljenjsko izpopolnjevanje. Ves čas mora iskati nove rešitve, pristope in jih nadgrajevati, saj niti dve generaciji otrok nista enaki, prilagoditi pa se je treba tudi posameznemu učencu. Učitelj mora biti intelektualec, ki spremlja dogajanje v družbi in razume okvire njenega delovanja,« je dobrega učitelja opisal prof. dr. Janez Krek, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer izobrazijo večino osnovnošolskega kadra.
Feminizacija znižala plače?
V Sloveniji je po zadnjih podatkih Statističnega urada RS na osnovnošolski stopnji zaposlenih 15.598 učiteljev. Vsak na leto opravi v povprečju 690 ur pouka, za svoje delo pa prejme mesečno bruto plačo od 2003 do 2566 evrov. Med učitelji krožijo špekulacije, da je njihov dohodek razmeroma skromen tudi zaradi feminizacije poklica. Razmerje moški–ženska se spreminja obratno sorazmerno z ravnjo izobrazbe.
Statistika kaže, da so v vrtcih ženske zastopane z 98 odstotki, v osnovnih šolah jih je 88 odstotkov, v srednjih njihov delež že pade na 66, na višjih strokovnih šolah je 48 odstotkov predavateljic, v visokošolskih zavodih pa zgolj 35. Ni skrivnost, da je osebni dohodek zaposlenih v javnem šolstvu najnižji v vrtcih, najvišji pa na fakultetah.
Janez Krek o višini plač v šolstvu meni: »Ta družba učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju pravzaprav sploh ne more ustrezno nagraditi za njihovo delo. Posredovanje znanja je ključno, če želimo mladim zagotoviti perspektivo, mora pa biti dovolj vsestransko in poglobljeno, da se bodo sposobni prilagajati hitremu razvoju sodobne družbe.«
Zaposlitve za določen čas
Zanimanje za pedagoški poklic je po zagotovilih dekana ljubljanske pedagoške fakultete veliko: »Težave zaradi manjšega števila kandidatov so le na nekaterih naravoslovnih področjih. Naši študenti pričakujejo kakovostno izobrazbo, dobro usposobljene profesorje, dobre možnosti za zaposlitev in osebno poklicno zadovoljstvo.«
Z zaposlovanjem učiteljev že nekaj let ni večjih težav. Iz najnovejših podatkov, ki smo jih dobili na Zavodu RS za zaposlovanje, razberemo, da je bilo julija med brezposelnimi prijavljenih 900 osnovnošolskih učiteljev, 550 predmetnih in 350 učiteljev razrednega pouka. Toda številke niso tako kritične, saj je zavod po drugi strani zaznal precejšnje povpraševanje po teh kadrih. Julija so delodajalci izrazili potrebe po 471 predmetnih in 380 razrednih učiteljih.
»Januarja in septembra se zaposlovanje učiteljev že tradicionalno poveča. Decembra jih več prekine zaposlitev in se znova zaposli januarja. Enako verjetno velja tudi za poletne mesece, ko je več prenehanj delovnih razmerij po koncu pouka. Septembra se nato ponovno zaposluje. Natančnih podatkov o razlogih nimamo,« so nam sporočili z zavoda. Eden izmed njih je gotovo zaposlovanje za določen čas. Delež takšnih zaposlitev se je namreč v letošnjem letu gibal med 90 in 100 odstotki.
Sveži podatki zavoda za zaposlovanje še kažejo, da je pred začetkom šolskega leta 2012/13 največ povpraševanja po učiteljih razrednega pouka (192); na oddelkih podaljšanega bivanja jih bodo zaposlili 149, potrebujejo 120 učiteljev tujega jezika, 80 za naravoslovne predmete in 60 za kulturno-umetniške.
Delo bo dobilo tudi 52 predmetnih učiteljev za slovenski jezik, potrebujejo 26 učiteljev športne vzgoje, 22 za družboslovne predmete, za druge pa naše osnovne šole potrebujejo še od enega do enajst učiteljev.
Negotovost
Torej, brezposelnost in nezaposljivost učiteljev nista ravno najhujši težavi pedagoškega poklica. Kje jo vidijo v stanovskem sindikatu, nam je povedala Jelka Velički, predsednica glavnega odbora pri Svizu: »Najbolj pereča je velika negotovost pred začetkom šolskega leta. V preteklih letih ni bila običajna, letos pa slabo vpliva na ozračje v šolah. Na delo učiteljev zelo negativno vplivajo tudi strah pred nepredvidenimi in vsiljevanimi posegi v šolski sistem ter grožnje s spremembami standardov in normativov. Te dni pa nelagodje še dodatno stopnjujejo napovedi predsednika vlade o odpuščanju javnih uslužbencev in verjetnih novih poskusih zniževanja plač.«
Več raziskav v Evropski uniji je pokazalo, da marsičesa morda nimamo, imamo pa kakovosten osnovnošolski učiteljski kader. Tako trdi tudi dekan ljubljanske pedagoške fakultete: »Naši diplomanti so zelo dobro usposobljeni. Zanje poklic ni izhod, ampak izbira. Naši študijski programi jih vsa leta pripravljajo na pedagoško delo, zato imajo že veliko praktičnih izkušenj, ko pridobijo diplomo. Ob prenovi smo v programe vključili vsebine, ki jih od bodočih pedagoških delavcev zahteva današnja družba: vsi študenti pridobijo osnovno znanje o delu z osebami s posebnimi potrebami, individualizaciji in diferenciaciji pouka, vključevanju otrok priseljencev, uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, o zagotavljanju kakovosti dela v vzgoji in izobraževanju ter skrbi za svoj profesionalni razvoj.«
Čeprav so v preteklem ministrskem mandatu šolam dodelili večjo avtonomijo, ki naj bi dajala bolj proste roke učiteljem, se v praksi to ni najbolje prijelo. Z ministrstva za izobraževanje pa so nam sporočili, da bo v novem šolskem letu njihovo delo usmerjeno takole: »Osnovni cilj je dvigniti ugled učitelja, da bo lahko deloval avtonomno in strokovno ob spoštovanju otrokove osebnosti. Želimo oblikovati nov zavod za podporo vzgoji in izobraževanju, ki bo izvajal zanimive in aktivne oblike izobraževanja za učitelje in vzgojitelje. Prav učitelji lahko spodbudijo otrokovo inovativnost, če so tudi sami inovativni.«
