Tiskane izdaje
London - Britanska družba BBC je pred časom na podlagi vseotoške raziskave izbrala državnika Winstona Churchilla za največjega Britanca vseh časov in takrat je javnost glasno odobravala njeno odločitev. Kdo pa so bili najslabši Britanci? Ko je zgodovinska revija BBC o tem, kdo je v tisočletni zgodovini v vsakem stoletju najslabše vplival na kraljestvo, povprašala deset znanih zgodovinarjev, so bili sprva v zadregi. Nato pa so le prišli na dan z imeni in pojasnili, kdo je s svojo zlobo in z zločini zaznamoval vsako stoletje v zadnjem tisočletju. Med temi imeni so kralj, politiki in celo dva cerkvena dostojanstvenika.
Kakor so povedali organizatorji raziskave, si je deseterica uglednih britanskih zgodovinarjev dokaj subjektivno razlagala merila o tem, kaj je “definicije zla”, zato je seveda nastal dokaj raznolični seznam negativnih osebnosti.
Če začnemo s prejšnjim stoletjem, ga je po mnenju zgodovinarke Joanne Bourke z negativnostjo zaznamoval ustanovitelj britanske fašistične unije Oswald Mosley; “kvarno je vplival na britansko družbo” in s fašitičnimi idejami navdihoval skrajne desničarje na Otoku. Po Mosleyjevi smrti leta 1980 je njegov sin Nicholas dejal, da je bil njegov oče človek, “čigar desnica se je ukvarjala z veličastnimi idejami in s slavo, medtem ko je njegova levica s smetišč spuščala podgane”.
Naziv najslabšega Britanca v 19. stoletju si je prislužil Jack Razparač, posiljevalec in morilec iz londonskega East Enda, angleški Frankenstein in Drakula v enem, ki je od v letih 1888–1891 pomoril kak ducat žensk. Kdo se skriva za tem grozljivim vzdevkom, še vedno ni dokončno pojasnjeno. Nekateri raziskovalci, med njimi ameriška pisateljica detektivk Patricia Cornwell, so trdili, da je bil to britanski slikar Walter Sickert. Po nekaterih zadnjih raziskavah pa da je bil množični morilec liverpoolski trgovec z bombažem James Maybrick. Kakor koli, zgodovinarji pri izboru najbolj zle osebnosti 19. stoletja še vedno govore o Jacku Razparaču (Ripperju).
S krvjo in z zlobo je britansko 18. stoletje po mnenju zgodovinarjev zaznamoval vojvoda Cumberlandski, ki si je v bojih proti Škotom pridobil vzdevek Butcher (Mesar). Stoletje prej je bilo v znamenju Titusa Oatesa, razvratnega sodomista, ki je vodil katoliško zaroto proti kralju Karlu II. Šestnajsto stoletje je bilo v znamenju preganjanja protestantov, pri čemer se je odlikoval poslanec in vodja spodnjega doma parlamenta sir Richard Rich. V 15. stoletju si je negativno oznako zaradi razdorov in izdajstev znotraj cerkve pridobil canterburyjski nadškof Thomas Arundel.
Med najslabše Britance sodi še en canterburyjski nadškof: Thomas Becket . Profesor John Hudson z Univerze St. Andrews sodi, da je bil največji razbojnik 12. stoletja. Prepričan je, da je "pohlepni" Becket razcepil Anglijo, in si je – kakor pravi zgodovinar – po mnenju nekaterih poznavalcev decembra 1170 zaslužil smrt v canterburyjski katedrali.
V začetku 13. stoletja je Angliji vladal kralj Janez, ki je bil po mnenju zgodovinarja in pisatelja Marca Morrisa "eden najslabših kraljev v britanski zgodovini". S podlim ravnanjem, obešanjem valižanskih talcev, s pohlepom in krutostjo je povzročil upor baronov in ti so ga prisilili, da je izdal Magno Carto. Njegov brat Rihard Levjesrčni je bil njegovo pravo nasprotje in pravi zvezdnik med kralji.
Zgodovinarji sami priznavajo, da je bilo izbiranje najslabših britanskih osebnosti neprimerno težje od izbora najslavnejših osebnosti. Seveda, vedno je laže hvaliti kakor (utemeljeno) kritizirati.
Preberite v sobotnem tiskanem Delu.
