Tiskane izdaje
Quito – Ekvadorski uradniki so zaskrbljeni zaradi odkritja, da se na otočju Galapagos pojavljajo tuje živalske vrste, ki bi lahko ogrozile tamkajšnji živelj. Kljub temeljitim inšpekcijam ladij in letal namreč lokalni prebivalci pogosto naletijo na legvane in želve, ki so najverjetneje prišli s kopenskega dela Južne Amerike. Ravno napadalne tuje živalske vrste so ena največjih groženj otoškemu življu, kamor spadajo orjaške želve, legvani in ščinkavci, ki so tako zelo očarali Charlesa Darwina in mu pomagale izpeljati njegovo evolucijsko teorijo.
Otočje Galapagos je ravno zaradi svoje izoliranosti tako zelo unikaten, saj na njem živijo tudi živali, ki jih drugod po svetu ni najti. Na približno tisoč kilometrov od Ekvadorja oddaljenem otočju se je živel prilagodil prav posebnim življenjskim razmeram, na katere vse doslej zunanje okolje ni imelo vpliva.
Od ljudi do tujih živalskih vrst
Zdaj pa izoliranost otočja ogrožajo tuje vrste. Galapagos je namreč postal dom ribičem, razpasel se je turizem, postal pa je tudi oblegano ozemlje priseljencev z obalnih območij. “Razvoj” dejavnosti na otoku gre z roko v roki s prihodom tujih vrst želv in celo opic, na novo odkriti legvani, ki se po mnenju zoologov zelo hitro razmnožujejo, pa bi utegnili postati huda konkurenca prvotnih vrst. Zagotovo so na otočje prispeli s tovorom, ki ga inšpektorji niso dovolj natančno pregledali, so prepričane ekvadorske oblasti.
Ostale tuje živalske vrste so na Galapagos naselili namensko, vendar pa prepozno ugotovili, kako grozljive posledice ima ta odločitev. Zoologi si na primer trenutno močno prizadevajo za izkoreninjenje divjih koz, ki predstavljajo neposredno grožnjo naravnemu življenjskemu prostoru orjaških želv.
