Tiskane izdaje
Kamp v Termah Čatež ima svoje zakonitosti. Štirje italijanski avtodomi se stiskajo na dveh parcelah, severnjaki zahtevajo vsak svojo, Nizozemce množično v enake šotore vozijo turistične agencije, Slovenci še zmeraj prevladujejo v nekoč predvsem sindikalnih hiškah. In nato so tukaj Indijanci in kavbojci.
Kavbojci so v manjšini, Indijanci so se namreč na Čatež naselili prvi in jih je zdaj 25-krat več. A to se bo kmalu spremenilo. Najnovejša pridobitev kampa v Termah Čatež, v katerem v najbolj vročih mesecih biva do 3000 gostov na dan, je replika voza, ki je belega človeka pred stoletji popeljal v ameriške prerije. Nove primerke so v termah že naročili, a za zdaj na robu indijanske vasi s 25 indijanskimi šotori osamljeno stoji eden.
»Pri nas gostje vedno pričakujejo kaj novega,« pravi Nevenka Petan, pristojna za odnose z javnostjo: »Na bazenih že dolga leta pripravljamo vedno nove atrakcije. Zdaj smo trgu ponudili tudi nov tip namestitve.«
Indijanska vas, ki na južnem bregu majhnega jezera stoji ločeno od preostanka kampa, je prve goste sprejela leta 2009. V vsakem šotoru so štiri enoposteljna ležišča, mizica s štirimi stoli, vsak gost ima na voljo lastno leseno omarico, mini kuhinja z električnim štedilnikom, mini barom in posodo za vodo pa omogoča pripravo preprostih jedi.
Akcija in mir
»Namestitev je skromna, a zadovoljiva,« nam je zaupala Lisa Hofer, Irka, ko se je skupaj s hčerko in možem, s katerima živi v okolici Gradca, pripravljala na zajtrk. Obisk termalne riviere ji je priporočila prijateljica, Indijanka pa je postala, ker jo je ob pregledovanju spletne strani posavskega turističnega ponudnika pritegnila drugačnost: »Šotor je majhen, a za tridnevno bivanje več kot primeren. Spanje je udobno, dneve pa tako ali tako preživimo na bazenu. Se pa za celotedensko bivanje v takšnem šotoru ne bi odločila.«
Gostje indijanske vasi so si na prvi pogled zelo podobni. Prevladujejo družine z majhnimi otroki, navdušenimi nad unikatno pobarvanimi šotori. A pričakovanja staršev so zelo različna.
»Če teh šotorov ne bi bilo, bi se v termah verjetno le kopali in bi prespali drugje,« pravi Harald Elter iz okolice Nürnberga, ki svet že 20 let odkriva z nahrbtnikom in se velikim turističnim središčem, kot je čateško, raje izogne v velikem loku: »Tukaj je na enem mestu vse, od trgovine naprej. Sploh ne veš, kakšne so cene zunaj naselja, mnogi gostje okolice sploh ne spoznajo.«
Harald in njegova izvoljenka Sonja sta podobno kot njuna irska soseda prepričana, da je optimalna dolžina za bivanje v indijanski vasi tri dni. A Slovenec Domen Bizjak Ražman se z njimi ne strinja: »Pred tremi tedni smo bili tukaj tri dni, zdaj smo se vrnili še za tri. Če bi imeli več dopusta, bi v indijanski vasi zagotovo ostali ves teden.«
Domen kot glavno prednost omeni mir: »Tukaj ni vrveža, ki je običajen za preostanek kampa. Ko otroci zaspijo, se lahko starejši pred šotori pogovarjamo v tišini.«
Spet drugi gostje si miru niti ne želijo. »Ljudje me vsak dan sprašujejo, kdaj pridejo Indijanci. Želijo si doživeti indijansko zgodbo,« nam je povedal Viktor, ki od letos gostom Term omogoča streljanje z natančnimi posnetki indijanskih lokov, ki jih izdeluje sam. Turisti se lahko prijavijo tudi na lokostrelski tečaj, ki je obarvan po indijansko. Viktor obljublja, da je ob ustrezni sproščenosti in samozavesti večina izmed nas sposobna zadeti tarčo z zaprtimi očmi.
Praklima
Direktor kampa Mitja Medvešček napoveduje, da bo razvoj ponudbe indijanske vasi šel v smeri dodatne animacije: »Ti šotori so nadgradnja klasičnega kampa. V načrtu imamo tudi postavitev novih kavbojskih vozov in prirejanje iger med gosti ene in druge vasi.«
Predstave kaskaderjev, ki so z lokom sposobni zadeti tarčo med galopom konja ali se med ježo po vzoru Indijancev dotikati tal, pa so Viktorjeva vizija in jo bo v prihodnjih dneh predstavil odgovornim. Koliko jo bo mogoče izpeljati, bo pokazal čas.
»Šotori so zelo dober približek bivališč, v kakršnih so živeli prvotni prebivalci Amerike,« pravi Viktor, ki se je zaradi svoje življenjske poti, posvečene lokostrelstvu, poglobil tako v izdelavo indijanskih lokov kot v njihovo življenje: »Podjetje, ki je izdelalo te šotore, se je o njih podučilo med resničnimi Indijanci in v indijanskih muzejih. Zato so njihovi izdelki prave oblike in velikosti.«
Tipiji, kakršne so imeli Indijanci iz plemena Haida na območju današnje Britanske Kolumbije na zahodu Kanade, so postavljeni na lesen podstavek. Ogrodje je narejeno iz kolov in obdano z ročno ter unikatno pobarvanim platnom. Luknja na vrhu šotora je bila prvotno odprtina za dim, obiskovalcem Term pa predvsem omogoča prezračevanje. Če je pregrinjalo ob vhodu odstrto, razlika v zračnem tlaku iz šotora posrka vročino.
Stoletja star sistem za uravnavanje klime lahko v šotorih močno zniža temperaturo. A za to je potrebna pravilna uporaba notranjega šotora, ozana. Zaprt omogoča zaščito pred dežnimi kapljicami, odprt svežino v poletnih nočeh.
Pridejo tudi Mongoli?
Na Čatežu imajo v indijanskih šotorih približno 5000 prenočitev na leto. Prve turiste sprejmejo za veliko noč, zadnji odidejo oktobra. Malce drugačna turistična vas bo v trenutni obliki – štirje krogi petih šotorov, ki simbolizirajo vodo, zemljo, zrak in ogenj, ter pet šotorov ob jezeru – zagotovo živela še prihodnje leto.
»Oprema bo potem že dotrajana, življenjska doba platna se počasi iztekla. Zato razmišljamo, kako naprej. Možnost, da bomo indijansko vas postavili malce drugače, z drugačnim konceptom, ni izključena,« pravi Medvešček.
Trg šotorov za ureditev tematskih turističnih vasi je sicer pester. Morda bodo v termah v prihodnosti stali luksuzni šotori, morda mongolske jurte. Da bi gostom ponudili bivanje v tipičnih stavbah, v kakršnih so nekoč prenočevali Slovenci, recimo na seniku, za zdaj ne načrtujejo.
Razmišljali pa so, da bi na nekdanjem savskem kanalu s stoječo vodo zgradili zaselek po vzoru mostiščarjev. »Poskušamo biti atraktivni in izvirni. A žal pri tem trčimo ob veliko ovir. Postaviti hiške na vodi je zaradi omejitev, ki jih predpisujejo različne inštitucije, izjemno težko,« pravi Medvešček. Precej lažje je na Čatežu naseliti Indijance. In kavbojce.
***
Prihodnjič: Pot miru, Posočje
