Neznani svet v tropskem pragozdu

Džakarta – Znanstveniki so v odročnem predelu indonezijskega pragozda odkrili pravcati "izgubljeni svet", kjer se nahajajo številne še neznane živalske in rastlinske vrste. Med njimi je dvajset vrst žab (najmanjša meri manj kot 14 milimetrov), štiri nove vrste metuljev, več ptic in vsaj pet različnih vrst še neznanih palm. Med najpomembnejša odkritja spada redki drevesni kenguru, ki je drugod na robu izumrtja.

Ob tej priložnosti so znanstveniki posneli tudi prve znane fotografije Berlepscheve rajske ptice, ki so jo lovci v Novi Gvineji opisovali v 19. stoletju. Med odkritimi vrstami so še sesalci, na primer posebna vrsta kljunastega ježka, ki je znanstvenikom brez upiranja dovolil, da ga odnesejo v tabor in preučijo.

Najdbe bodo morali najprej objaviti, nato pa strokovno oceniti še ostali strokovnjaki, preden jih bodo lahko tudi uradno razvrstili kot nove vrste. Ta proces lahko traja šest mesecev ali celo več let.

Preiskali indonezijski pragozd

Odkritja so rezultat prizadevanj odprave, ki sta jo organizirali ameriška okoljska organizacija Conservation International in indonezijski znanstveni inštitut. Člani ekspedicije so se decembra lani podali na enomesečno raziskovanje goratega območja Foja, ki se nahaja v vzhodni indonezijski provinci Nova Gvineja in obsega več kot milijon hektarjev tropskega pragozda.

Ameriški, indonezijski in avstralski raziskovalci so potrebovali kar šest dovoljenj, preden so lahko poleteli s helikopterjem in se lotili raziskovanja močvirnatega in bujno poraščenega gorskega sveta. Provinca je bila namreč desetletja priča separatističnih uporov, v katerih je umrlo okoli 100.000 ljudi, in je politično ter geografsko ena najmanj dostopnih v državi.

Brez sledi o civilizaciji

"Naleteli nismo na nobene sledi civilizacije, bilo ni niti ene same potke, kot da tam ni nikoli živel človek," je povedal eden od članov odprave Bruce Beehler. Dodal je, da sta jih na poti spremljala tudi domačina iz plemen Kwerba in Papasena, ki sta bila prav tako presenečena nad neznanim in osamljenim območjem.

Eden izmed razlogov za nedotaknjenost deževnega pragozda je maloštevilno prebivalstvo, saj v regiji živi le nekaj sto ljudi, ob vznožju gora pa je toliko divjadi, da niso imeli potrebe po tveganem potovanju v notranjost džungle.

Ekspediciji je zaenkrat uspelo najti le delček nedotaknjene narave, tako da se nameravajo še letos vrniti, da bi podrobneje raziskali nove vrste in morda odkrili še več novih.