Aromaterapija na rožmarinu

Eterično olje rožmarina vsebuje mnoge učinkovine, morda se tudi bogomolka dišavi z njim.

Objavljeno
05. oktober 2011 19.29
Posodobljeno
05. oktober 2011 19.34
Petra Draškovič
Petra Draškovič

Od morja najbolj obožujem vonj, ki omamlja, ko se sprehodim ob obali. Vonj borovcev in seveda rožmarina, pomešan s slanim morskim zrakom, v ozadju pa pljuskanje valov in igrivi klici galebov. V jesenskih dneh, ko že skoraj diši po zimi, je to prava nostalgija po toplem poletju. In neko jesensko jutro ob morju mi pred objektiv prinese prav ta prizor, bogomolko na rožmarinu. Če se izrazim nekoliko poetično, je to aromaterapija na rožmarinu.

Bogomolke sodijo v red žuželk z okoli 2300 znanimi vrstami, ime pa so dobile po značilni drži, ki spominja na človeka pri molitvi. Poleg drže samice slovijo po spolnem kanibalizmu. To je pojav, ko samica med parjenjem samca napade in požre. Močne, bodičaste sprednje noge se trdno oprimejo plena, ki bodicam na njih nikakor ne more pobegniti. Med plenom se tako znajdejo pretežno druge žuželke, občasno tudi manjši plazilci, ptiči in sesalci. Same pa so pogosto plen žab, ptičev, netopirjev in pajkov.

Med ljudmi vzbujajo kar precej strahu, saj z »grozečim« videzom ter obliko glave spominjajo na upodobitve nezemljanov, kot jih pogosto slikajo v filmih ali računalniških igricah, so pa povsem nenevarne. V Sloveniji imamo dve vrsti, navadno bogomolko (Mantis religiosa), ki je razširjena povsod, in krpatonogo (Empusa fasciata), ki je zastopana le v slovenskem delu Istre.

In zakaj aromaterapija? Kuharji rožmarin (Rosmarinus officinalis) dobro poznate, v mediteranski kuhinji pa je sploh nepogrešljiva začimba. Že stoletja je tudi cenjeno zelišče, ki telesu vrača moč in s svojim značilnim vonjem pripomore k vedrejšemu razpoloženju. Eterično olje rožmarina vsebuje mnoge učinkovine. Nekoč je bil sestavina enega prvih destiliranih parfumov, pri katerem so eterična olja kombinirali z alkoholom. Po kraljici Elizabeti Madžarski se je imenoval madžarska voda. In ko na rožmarinu opazim bogomolko, kako se spretno giba med dišečimi cvetovi in usnjatimi lističi, mi misel uide prav k parfumom. Se morda tudi ona dišavi, ko si je že uredila svoje dolge nitaste tipalke?


Dr. Petra Draškovič, Prirodoslovno društvo Slovenije