Tiskane izdaje
Eve Brent (rojena kot Jean Ann Ewers), ki je to vlogo odigrala v dveh filmih in z njo zaslovela, še zlasti s prvim Tarzanom Gordonom Scottom (umrlim leta 2007), je pred kratkim v Kaliforniji preminila v starosti enainosemdeset let.
Našim očetom se je morda tudi sanjalo o njej, matere pa so jo občudovale drugače. Bila je pač Jane, Tarzanovo dekle. V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je iz Amerike prišel na fimska platna Tarzan, čigar dogodivščine po knjigi ameriškega avtorja Edgarja Ricea Burroughsa so še vedno zanimive.
Brentova se je vloge, s katero je zaslovela, z veseljem spominjala do zadnjih dni.
Bila je prva Jane, kakor je bil Scott prvi Tarzan, pozneje pa je to vlogo prevzel poleg drugih še najbolj znani Johnny Weissmüller, olimpijski zmagovalec v plavanju in kot Tarzan še bolj neustrašen. Prvi Tarzan, v katerem je zaigrala Eve Brent, je bil Tarzan and the Trappers, naslednji pa Tarzan's Fight for Life (oba posneta leta 1958), medtem ko je v prvih dveh filmih na to temo še ni bilo videti.
Kot je nekoč sama povedala, se je za to vlogo odločila predvsem na prigovarjanje tedaj šestletnega sina, vendar je vedno menila, da ta poteza kljub vsej trenutni slavi ni prav nič dobrega prinesla njeni filmski karieri. Očitno se je je dolgo držal prav sloves krhke Jane iz pragozda. »Nekaj časa zaradi Jane res nisem mogla dobiti nobene druge filmske vloge, postala sem stereotip vsaj v tistem prvem obdobju.«
Zadeva se je pozneje vendarle popravila, saj je po podatkih spletne filmske dokumentacije strani IMDb vpisana pri kar 89 filmskih ali televizijskih projektih, nazadnje celo pred nekaj leti, ko se je sicer za kratek čas pojavila v nekaterih precej znanih filmih.
Prav tako bo z manjšo vlogo nastopila v filmu Hit List, ki ga bodo začeli prikazovati šele v začetku prihodnjega leta. Pred nekaj leti je, denimo, zaigrala kot stara mati veliko mlajše Cate Blanchett v znanem filmu z Bradom Pittom v glavni vlogi Skrivnostni primer Benjamina Buttona.
Deset let po tarzanovskem obdobju je lahko igrala predvsem na odrskih deskah in dobila le še kakšno manjšo vlogo v filmskih komedijah, nekoliko bolj pa se ji je odprlo šele v sedemdesetih letih, ko je začela dobivati širši spekter vlog, v zadnjem obdobju pa je nastopila ob Tomu Hanksu v filmu Stephena Kinga Zelena milja (1999) in leta 2004 v Garfieldu z Billom Murrayjem. Do zadnjega je nastopala tudi za televizijo.
Kljub vsemu pa ji nikoli ni bilo žal zaradi vloge Tarzanove Jane: »Dejstvo, da sem bila Jane, in spomin na to sta mi omogočila, da sem postala del filmske zgodovine in del življenja vseh ljudi, ki so uživali v zgodbah o Tarzanu. In zaradi tega sem lahko res vesela.« Na vprašanje, kateri od njenih filmov ji je najbolj pri srcu, je verjetno tudi zato odvrnila, da Tarzan, pri katerem se je najbolj zabavala.
