Tiskane izdaje
Zelo pomembno je, da lahko otroci sodelujejo pri odločitvah o prihodnosti. Projekt Junior ambasador Unicefa spodbuja prav to. Snovalci želijo poudariti pomen hrane za lačne, cepiv in zdravil za bolne ter otroke ozaveščati o medvrstniškem nasilju. Doslej si je naziv pridobilo šest mladih Slovencev.
Skoraj vse države so obljubile, da bodo zaščitile pravice otrok, vendar je na tem področju še veliko dela. Otroci trpijo zaradi nasilja, izkoriščanja ali diskriminacije, ali pa so njihovi glasovi preprosto preslišani. »V današnjem šolskem sistemu so prisiljeni slediti pritisku in usmeritvam, ki jih silijo v pomnjenje podatkov in ne dajejo dovolj prostora za kritično razmišljanje. Učiteljice in vzgojiteljice, udeleženke Unicefovih seminarjev, se pritožujejo, da otroci niso več široko razgledani, ne znajo kritično razmišljati, šolanje pa je postalo urjenje in proizvodnja novih potrošnikov. Zato morajo sami raziskati, kako z aktivnim in kritičnim delovanjem lahko spreminjajo družbo na bolje. Spoznati in razumeti morajo pravice in dolžnosti. Spodbujati jih je treba k aktivnemu državljanstvu, vzgoji za mir in globalni solidarnosti. Le ozaveščeni so lahko odgovorni državljani,« je prepričana Maja Planinc, vodja projekta Junior ambasador Unicefa.
Odločili so se, da bodo posamezniku ali skupini otrok, ki bodo izpeljali najbolj domiselno in odmevno akcijo, podelili ta častni naziv. Natečaj za prvi izbor se je začel na svetovni dan boja proti revščini, oktobra 2010, končal pa natanko leto kasneje. K projektu so povabili mlajše od 18 let, z dobrimi idejami.
Izziv so sprejeli Rebecca in Katarina Agius Jager, Jan Živko, ter skupaj Žana Drolc, Sergej Mihajlov in Jan Trebušak. Izkazali so se za izjemno ustvarjalne in postali Junior ambasador Unicefa. Zavezali so se, da bodo še naprej ostali glasniki in zagovorniki pravic vseh otrok sveta. Letos se za naziv potegujejo še štiri dekleta.
Unicef Slovenija jim seveda pomaga z nasveti pri izvedbi projektov. »Največkrat se po pomoč zatečejo k učiteljem, ki so jih pripravljeni poslušati in jim nuditi vso podporo. Takšnih imamo trenutno več kot sto,« je povedala Maja Planinc. Dodala je še: »Otroci so navdušeni nad projektom, saj si želijo svet po meri vseh. Nesebično izražajo želje in so srečni, ker lahko prispevajo k pozitivnim spremembam. Z veseljem se odzivajo na aktualne akcije in sodelujejo pri pripravi poročil, sporočil za javnost in organizaciji dogodkov.«
Ena od nalog je tudi zbiranje denarnih prispevkov. Lani so donacijo namenili za pomoč otrokom ulice v Ruandi. Letos zbirajo sredstva za dolgoročne programe zdravstvene pomoči otrokom iz držav v razvoju.
Prvih letošnjih 120 evrov sta sestrici Rebecca in Katarina Agius Jager pred dnevi, med prireditvijo, ki sta jo skupaj s sošolci izvedli na OŠ Prežihov Voranc v Ljubljani, predali predstavnikom Unicefa Slovenije. Desetletna Katarina je povedala: »Že v prvem in drugem razredu sva bili aktivni. Mene sta spodbudili učiteljica in mami. Rebecca je bila takrat še v vrtcu.« Dve leti mlajša sestrica je dodala: »Sprva sploh nisva vedeli za Unicefov projekt. Katka je risala roke in jim jih poslala, potem pa je prišlo pismo, kjer je pisalo, da je postala Junior ambasadorka Unicefa. Potem sem se tega lotila še jaz in tudi meni so podelili ta naslov. To se nama zdi nekaj posebnega. Veliko nama pomeni, da lahko pomagava otrokom po svetu, ki slabo živijo.«
Deklici doma izdelujeta drobne spominke za novo leto, valentinovo in druge praznike ter jih po simbolični ceni prodajata sošolcem. »To so svečke, priponke, voščilnice, ogrlice in podobne stvari,« je povedala Rebecca, Katarina pa dodala: »Če ne znajo tega sami narediti, radi kupujejo. Še posebej tisti iz prvega razreda. Cene se nama zdijo primerne, vsakomur pa poveva, kam bo šel denar. Če bi bilo v Sloveniji več ambasadorjev, bi lahko še bolj pomagali.« Zadnjo besedo je imela komaj osemletna Rebecca: »Želiva si, da bi imeli vsi otroci na svetu dober položaj. To sem povedala tudi v Katkinem imenu.«
Irena Jager Agius, njuna mama, je povedala: »Zelo sem ponosna na hčerki. Že takoj, ko sta začeli vrstnike ozaveščati o otrokovih pravicah, sem opazila precejšnjo zavzetost. Prvi uspehi pa so prinesli vzpodbudo, da sta zdaj še bolj aktivni in se zavedata, kako pomemben je ta projekt. Pri tem jima z veseljem pomagam, pa tudi v šoli imejo posluh za njuno delo.«
Tudi 13-letna Žana Drolc in njena vrstnika Sergej Mihajlov ter Jan Trebušak so dobili nazive Junior ambasador Unicefa. Obiskujejo sedmi razred OŠ Frana Albrehta v Kamniku. »Ta naslov nam je prinesla organizacija dobrodelnega pohoda na Svetega Primoža. Pripravili smo ga tako, da je bil zanimiv za otroke, pa tudi za njihove starše. Izmislili smo si skriti zaklad, na vrhu pa smo izpeljali kviz o otrokovih pravicah. Nekje na sredini smo postavili tudi stojnico z limonado, pecivom in škatlo za prostovoljne prispevke,« je povedala Žana, ki ji naziv pomeni »veliko čast in možnost, da pomagam sovrstnikom«.
Izvemo še, da namerava trojica do poletja izpeljati še en projekt, a ideje zanj še zbirajo: »Veliko otrok po svetu še potrebuje takšno pomoč. Odvisno je od tega, kje živijo. Vem, da imajo v Ruandi zelo malo hrane in denarja. Prav njim smo pomagali z dobrodelno akcijo.
Tudi dvanajstletni Jan Živko obiskuje sedmi razred. Na OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Njegova zamisel je snovalce projekta Junior ambasador Unicefa takoj prepričala. »Predlagal sem, da bi na naši šoli ukinili priboljške pri kosilu. Zbrani denar bi nakazali na Unicef,« je povedal Jan in dodal: »Že prej sem vsako leto prodajal Unicefove izdelke na božičnem bazarju v Cerkvenjaku in Lenartu, na radiu Slovenske Gorice pa smo imeli ustvarjalne delavnice. Delali smo angelčke in jih potem prodali na božičnem bazarju. Na oddajo so me povabili kot gosta. Veliko se je govorilo o Unicefu.«
Jan je aktiven na različnih področjih, saj ga veseli veliko stvari. »To, da sem Junior ambasador Unicefa mi pomeni, da moram biti vzor sošolcem. Lahko pomagam reševati tudi spore med vrstniki,« je povedal. »Rad pa bi zbral tudi čim več sredstev za otroke, ki nimajo pogojev za srečno življenje. Še posebej za tiste v Afriki. Mislim, da je traba še veliko narediti tudi za otroke, ki so še vedno žrtve nasilja v družini, skupini ali v državi. Nekateri nimajo pogojev za srečno življenje. Nekateri nimajo kaj jesti, a so vseeno srečni, vsaj takrat, ko dobijo kakšno stvar. Nekateri pa imajo dobre pogoje za življenje pa se tega sploh ne zavedajo.«
Projekt Junior ambasador Unicefa se je v drugih državah že dobro prijel. Maja Planinc: »Tudi v Sloveniji lahko pričakujemo več posameznikov, ki si bodo upali stopiti v ospredje, izraziti mnenje in predlagati rašitve. K temu že zdaj največ prispevajo prav Junior ambasadorji, ki med vrstniki širijo zavest, da lahko vsakdo, ne glede na to, kako je velik, spreminja svet na boljše.«
