Tiskane izdaje
Helen Gurley Brown (1922-2012), ki je včeraj umrla v bolnišnici v New Yorku, se je uveljavila kot pisateljica in dolgoletna urednica revije Cosmpolitan. V njej in skoznjo je spodbujala ženske, naj spregovorijo o seksu in začno aktivno udejanjati svoje seksualne preference.
Napisala je knjigo Sex and the Single Girl, po kateri so posneli tudi istoimenski film z Natalie Wood in Tonyem Curtisom v glavnih vlogah. Tako knjiga kot film sta bili veliki uspešnici.
Margalit Fox, novinarka New York Timesa, opisuje kariero Brownove kot takšno, ki jo nekatere ženske cenijo, druge pa obsojajo. S svojim pristopom je razdelila žensko publiko, saj je bila po eni strani napredna (zavzemala se je za seksualno osvobojenost žensk) in po drugi konzervativna (v reviji je omenjala le heteroseksualne zveze, ki se končajo s poroko).
Novinarka se v članku dotakne tudi njene življenjske zgodbe. Brownova je namreč izhajala iz revne družine, ki so jo zaznamovale tragedije. Oče ji je že v otroštvu umrl v nesreči. Družino je poleg očetove smrti in revščine zadela še bolezen. Njena sestra je hudo zbolela in ostala paralizirana od pasu navzdol.
Takšne življenjske okoliščine in skrb za mater in sestro so jo prislile, da si je hitro poiskala službo. Ker je na začetku delala kot tajnica, je bila deležna številnih seksualnih ponudb s strani večinoma poročenih nadrejenih. Zato je že kot mlado, neuveljavljeno in neporočeno dekle o žensko-moških odnosih in o tem, kaj lahko ženska dobi v zameno za zvezo z moškim, izvedela veliko.
Kot piše Foxova, je revija Cosmopolitan, ki jo je Brownova urejala več desetletij, veljala za sodobno Biblijo mladih žensk. Revija je prikazovala izključno mlada negovana ženska telesa. Bralke je spodbujala k dietam in temu, naj se uveljavijo v družbi, hkrati pa naj uživajo samski stan in možnost svobodne spolnosti. Znamenita izjava Brownove je bila: »Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod!«
Reviji Cosmpolitan je v zadnjem desetletju naklada močno upadla. Med razlogi za to, so bile feministične kritike, da diete in stremljenje k posteljim užitkom ne predstavljajo ženske emancipacije; pa tudi pomisleki, da se ženske v postmoderni dobi soočajo z drugimi vprašanji, ki niso nujno vezana na zunanji izgled in seksualna osvajanja. Kombinacija diet, visokih pet in seksualnih nasvetov ne predstavlja ženske emancipacije za 21. stoletje, ki se večinoma nagiba k ekofeminizmu. Slednji predlaga sožitje ne le med ženskim in moškim spolom, temveč tudi spoštovanje okolja.
Brownova je zase trdila, da je feministka, čeprav so ji številne feministke, med njimi tudi Kate Millet, očitale, da z revijo Cosmopolitan ženske omejuje in ne osvobaja.
Iz zgodovinske in njene osebne perspektive je Brownova prav gotovo feministka. S svojim delom in iznajdljivostjo je poskrbela za svojo mater in sestro, in to v družbi, ki je cenila nedolžna dekleta, po možnosti iz bogatih družin. Spregovorila je ženskam, ki so si utirale pot v karieri in so se zavedale, kakšno vlogo ima v moškem okolju njihov videz.
Brownova bo ostala glasnica določenega obdobja in načinov, kako so si nekatere ženske prizadevale za prepoznavnost v družbi.
