Tiskane izdaje
2. del
Um je opica, ki nam skače po glavi
V 1. delu sem zapisala, da joga ne pomeni enoznačno Indije, lahko pomeni samo telesno vadbo, pravzaprav pa je del filozofskega in duhovnega korpusa znanja, ki so ga raziskovali jogijski modreci - rišiji, več tisoč let pred našim štetjem.
Kot je zapisal Patanjali 600 let p.n.š., je cilj joge - prenehanje aktivnosti uma. To ne pomeni, da imitiramo amebe ali paramecije kot smisel človekove samouresničitve, temveč da sploh lahko pridemo v stik s samim seboj.
V jogi je um pogosto primerjan z opico, ki neprestano skače, vpije, vrešči in ima vsakih nekaj sekund drugo vrsto zabave. Saj sami prav dobro vemo, kako težko je, če ti po glavi kot trop opic skačejo misli ljubosumja, zavisti, sovraštva, skrbi in podobno. Takrat je nemogoče biti moder, kajti um preglasi vse. Um (mannas) se namreč v jogi loči od zavesti (citta) in intelekta (viveka), ki sta višja nivoja.
Čeprav je v zahodnem svetu joga najbolj znana po telesni vadbi, jogijskih položajih oziroma asanah in meditaciji, je to le del celotnega sistema joge.
Kaj je tisto v jogi, kar ni telovadba?
»Leta sem sem intenzivno delala jogo,« mi je rekla džotiš astrologinja Ivana Šalamun. Ker vem, da je veliko časa preživela v Indiji, sem si mislila, da je res v odlični telesni formi. Nato nadaljevala pogovor, ki se je nanašal izključno na knjige, mantre in meditacijo - o telesni vadbi ni bilo sledu. Kaj je torej tisto v jogi, kar ni telesna vadba?
♦ Karma joga
Karmo se enostavno razloži s slovenskim pregovorom - kar seješ, to žanješ. Kakor si boš postala, tako boš spala oziroma kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade in kar je še teh ljudskih modrosti. Karma predstavlja akcijo in reakcijo. Če nekomu ukrademo kolo, nam bodo slej ali prej pobrali paradižnik z vrta ali se nam bo pokvaril avto. Seveda poenostavljam in se šalim, a vendar, joga temelji na spoznanju, da so le dobra dela tista, ki vodijo k razvoju posameznika. Karma joga se nanaša na nesebično služenje, za katerega ne pričakujemo plačila. Idealno za našo vlado, mar ne? Karma joga je običajno namenjena predvsem skrbi za otroke, bolne, starejše, živali in za okolje. Za karma jogija bi po indijski filozofiji bi lahko označili tudi patra Ašiča, ki je s svojim znanjem o rastlinah nesebično pomagal in še pomaga številnim ljudem. Torej v ospredju je imel motiv pomagati ljudem in ne recimo zaslužka. Torej delo v parlamentu bi morala biti karma joga.
♦ Bakti joga
Predstavlja pot predanosti. Krščanska vzporednica bhakti joge bi lahko bila delovanje Sv. Frančišeka in Sv. Klare, ki sta delovala iz srčne predanosti in prakticiranja duhovnih vrednot. Bakti joga se usmerja na molitev, meditacijo, predanost duhovnim vzorom in petju svetih pesmi. Indijska kozmologija čas, v katerem živimo, imenuje kali juga - železna doba, v tej dobi naj bi bila bakti joga priporočena oblika joga. V kali jugi naj bi bile za od razliko drugih dob prisotne vojne, sovraštvo, nasilje in pomankanje etike. Prva značilnost kali juge pa so nepravični vladarji. To smo pa že opazili!
♦ Raja joga
Raj v sanskrtu pomeni kralj, torej raja joga je kraljeva pot joge, ki vključuje telesne vaje (asane), skupaj z dihalinimi vajami (pranajamo), meditacijo in krijami (jogijske tehnike). O tej poti joge se je torej razpisal Patanjali. Razvpiti guru Osho pa je v svoji knjigi na temo joge komentiral, da bo za njegove zahodne učence dovolj že prva beseda obsežnih Patanjalijevih zapisov o kraljevi poti joge. Ta beseda je: disciplina. Dobro vemo, zakaj - ker nam je mučna in jo imamo za povsem odvečno. Učiteljica indijskega tradicionalnega plesa Sylvia Valentine mi je povedala anekdoto, da sicer talentirane plesalke, ki pridejo v Indijo na izpopolnjevanje v plesu, užaljeno odidejo ob korekturah učiteljev, ki so za naše standarde prestrogi. Disciplina in strogost naj bi v jogi načrtno omejevala človekov ego. V duhovnih tradicijah ego ni tisto, kar pod egom pojmuje psihoanalitik Freud. Ego v jogi je, poenostavljeno, skupek človeških kompleksov, ki nam kroji življenje - namesto da bi lahko zavestno izbrali harmonijo in srečo.
♦ Gjana joga
Tudi za filozofe in učenjake je v jogi poskrbljeno. Gyana pomeni znanje. Ta pot joge predvideva prebiranje filozofskih tekstov z namenom, da bi ločili resničnost od neresničnosti. V jogi namreč za resnično velja samo tisto, kar je nespremenljivo. Znanje pa je potrebno tudi prakticirati. Ivana Šalamun mi je pripovedovala, da je v Indiji na astrološki univerzi opazovala študente, ki se na pamet učijo stotine strani. Kako je to mogoče in, predvsem, zakaj, jih je vprašala. Odgovorili so, da je učenje na pamet prva faza - ki jo profesorji strogo preverijo. Nato sledijo predavanja in podrobna analiza znanja, nato ponovno preverjanje. Sklepna faza študija pa je meditacija na celotno pridobljeno znanje, za dodatne uvide in spoznanja. Brez pomoči vsemogočnega Googla torej, kaj šele prepisovanja. Tu ni bližnjic.
Joga - katerokoli pot posamezna oseba izbere, naj bi skrbela za telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje tako posameznika kot družbe.
Na tej poti naj bi posameznikom pomagali duhovni učitelji ali guruji, ki se jih drži kontroverzni sloves. O tem pa naslednjič.
