Tiskane izdaje
Spletna stran Podpri upanje za Kongo (Raise Hope for Congo) opozarja na pogosto prezrto dejstvo. Prenosni telefoni, digitalni fotoaparati in prenosni računalniki za delovanje potrebujejo redke kovine, ki jih večina proizvajalcev kupi v afriškem Kongu.
V tej državi se že od leta 1996 odvija konflikt, ki je po številu žrtev primerljiv z II. svetovno vojno.
Zaradi tega konflikta je umrlo skoraj šest milijonov prebivalcev, 1,7 milijona ljudi pa je bilo razseljenih.
Naravna bogastva države so baker, tantal, koltan in zlato in druge redke kovine, ki jih industrija potrebuje za izdelavo računalnikov, telefonov in fotoaparatov.
Z dobički od prodaje teh surovin posamezne paravojaške skupine pogosto financirajo spopade in druge zločine, med njimi tudi množična posilstva. Njihovi spopadi in druge oblike zastrahovanja lokalnega prebivalstva na območjih nahajališč po drugi strani omogočajo nelegalno prodajo omenjenih surovin.
Po pisanju New York Timesa (NYT) je ameriški predsednik Obama leta 2010 podpisal poseben zakon (Dodd Frank Law), ki naj bi onemogočil, da bi na račun trgovine z redkimi kovinami bogateli predvsem gospodarji vojne v Kongu, ker podjetja, kot sta Apple in Intel, ne želijo biti obtožena, da financirajo vojne zločine.
Toda v časniku so opozorili, da se je zakon, napisan z dobrimi nameni, izkazal kot katastrofa za lokalno prebivalstvo. Rudarji, ki so pred uveljavitvijo zakona z ročnim izkopom zaslužili vsaj nekaj dolarjev mesečno, so zdaj namreč ostali še brez tega prihodka.
Po drugi strani je zakon pomagal prav tistim, piše NYT, ki jih je želel onemogočiti - vojaškim oblastnikom. Ti s pomočjo paravojaških enot Tutsijev ilegalno izvažajo nakopane surovine v sosednjo Ruando in jih od tam prodajajo kupcem po svetu, ki nočejo imeti poslovnih povezav s Kongom.
Znova se je izkazalo, sklene pisec prispevka v NYT, da se nevladne organizacije, ki agitirajo za rešitev perečih vprašanj v mednarodnem prostoru, premalokrat posvetujejo z lokalnim prebivalstvom: »Če zagovorniške skupine ne govorijo v imenu ljudi Konga, v čigavem imenu govorijo?«, se je spraševal prebivalec Konga.
Sočasno s stopnjo tehnološkega napredka bi zato moralo rasti tudi zavedanje potrošnikov o kompleksni zgodbi v ozadju nastajanja predmetov za vsakdanjo rabo. Toda nič ponavadi ni tako, kot je sprva videti.
