Prehranski kaos: Hujšati, biti zdrav ali oboje?

2. del: Od paleolitske diete, ki nas želi vrniti v jame, do markobiotike, začinjene z algami.

Objavljeno
06. september 2013 13.18
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

Paleolitska dieta

Se spomnite? Neolitik in začetek poljedelstva sega več kot 10.000 let nazaj. Uh, kje je šele paleolitik. Vendar, nekateri so prepričani, da je po času, ko so ljudje živeli v votlinah in nemara bežali pred mamutom, ravno prehranjevanje idealno tudi v dobi pametnih telefonov in avtobusov.

Izključuje žitarice, stročnice in mlečne izdelke; temelji pretežno na mesu, morskih živalih ter svežem sadju in zelenjavi. Roko na srce, oceani so precej zastrupljeni (Fukušima), divje živali ogrožene in povprečni človek nikakor ne živi na prostem ali tri dni zasleduje antilopo po prostranih savanah.

Kar pa je morda še bolj presenetljivo - antropologi ugotavljajo, da je bila paleolitska prehrana bolj vegetarijanska kot mesna. Mamuta ni tako lahko ujeti.

Diete: Atkins, South Beach, The Zone, ločevalna

Diete so bile izumljene z enim in edinim namenom - shujšati. Ne ozirajo se na etiko ali ekologijo. V želji, da se boste lahko stlačili v dve številki manjše kavbojke, je dovoljeno vse, četudi ni najbolj zdravo.

Atkinskova dieta ni prijazna do živali, zadovoljila pa bo mesojedce. Krivca za debelost vidi predvsem v ogljikovih hidratih. Verjetno je za mnoge presenečenje, da je medicina veliko bolj zgrožena nad Atkinsonovo dieto kot nad vegetarijanstvom.

Dieta The Zone prav tako omejuje ogljikove hidrate in maščobe. Meni, da je hrana droga in da mora zato biti  pazljivo odmerjena, pod kontrolo se trudi imeti krvni sladkor in hormone.

South Beach je kalifornijska plaža, na kateri je seveda treba nujno biti vitek. Ta prehranski režim ni pretirano zahteven, saj dovoljuje zmerno uporabo ogljikovih hidratov in pustega mesa. Odsvetuje pa belo moko, sladkarije in mastno rdeče meso, če želite shujšati, kar ni ravno veliko presenečenje.

Pri ločevalni dieti morate upoštevati razmak med obroki in ne smete mešati beljakovin in ogljikovih hidratov. En dan jeste beljakovine, en dan sadje in zelenjavo, en dan ogljikove hidrate. Skratka ločujete, nekaterim očitno ustreza, čeprav ne deluje ravno praktično.

Gersonova terapija

Za njo se odločajo ljudje predvsem iz zdravstvenih razlogov, čeprav pri nekaterih zdravstvenih težavah ni mogoča. Temelji na svežih sadnih in zelenjavnih sokovih, kavnem klistirju in vegetarijanski prehrani z malo soli in maščobe. Načeloma je takšna prehrana zelo dobrodejna in jedilnik je do potankosti premišljen. Terapija uporablja tudi naravne prehranske dodatke. Izvaja se pod nadzorom. Izvajajo jo tudi številne klinike po svetu. Izvaja se pod nadzorom.

Vegetarijanstvo  

Vegetarijanstvo je zaradi verskih razlogov najbolj uveljavljeno v Indiji, v zadnjih desetletjih pa se je močno razširilo tudi v Evropi in ZDA - zaradi etičnih, pa tudi tudi zdravstvenih razlogov.

Temelji na etični ideji, da človek ne potrebuje ubijanja, da bi preživel, kar drži za večino poljedelskih kultur. Zdravstvenih zadržkov ni, vsaj ne, kar se tiče tradicionalne (indijske) prehrane, ki vključuje polnozrnate žitarice, sadje, zelenjavo, sveže in predelane mlečne izdelke, oreščke in stročnice v preverjenih kombinacijah.

Iz prehrane je izločeno vse meso, vključno z ribami in školjkami. Vegetarijanstvo, ki temelji na indijskih (vedskih) zapisih, se izogiba tudi uživanja jajc. Uživanje poživil, kot so kava, tobak in alkohol, pri vegetarijanski prehrani ni zaželeno. Vegetarijanstvo pa je zelo škodljivo, če na primer menite, da je to prehrana, ki temelji na sendvičih s sirom in pijačah z umetnimi sladili - na ta način boste zagotovo škodovali svojemu organizmu.

Veganstvo

Veganstvo je v ZDA in Evropi prav tako v vzponu zaradi etičnih, ekoloških in zdravstvenih razlogov. Vključuje vse, kar vključuje vegetarijanska prehrana, poleg tega pa so izključeni še mlečni izdelki in med. Nekateri vegani se izogibajo tudi razhudnikom (paradižnik, paprika, krompir, jajčevec).

Veganska prehrana prav tako v svojem temelju ni namenjena hujšanju, temveč je njen glavni motiv etični odnos do živali. Primerna je za večino ljudi ob upoštevanju kakovostnega in raznolikega jedilnika in po potrebi prehranskih dodatkov, čeprav so mnenja  glede veganstvu bolj deljena kot pri vegetarijanstvu.

Pogosta napaka, ki jo delajo začetniki vegani in vegetarijanci je, da ne upoštevajo priporočenih kombinacij hrane. Pomembni so tudi gibanje na svežem zraku, sproščanje in telesna aktivnost.

Presnojedstvo

Uveljavlja se tudi presnojedstvo, ki temeljni izključno na uživanju toplotno neobdelane hrane (surovo sadje, zelenjava, lahko tudi nekatere žitarice, semena in oreščki). Nobenega živila ne smemo segreti na več kot 42 stopinj. Nekateri se navdušujejo nad večjim uživanjem oreščkov, semen in z maščobo bogatimi sadeži (avokado), nekateri pa zagovarjajo prednost sadja in zelenjave. Spet tretji poudarjajo predvsem pitje sveže iztisnjenih sokov, zlasti iz rastiln, ki vsebujejo veliko klorofila.

Nekaterim takšna prehrana ustreza do pozne starosti, nekaterim le kot oblika zdravljenja. Vsekakor je presni način prehranjevanja potrebno domišljeno izvajati. Priporočljivi so redni obiski pri zdravniku.

Presnojedstvo ni več nekoliko poseben pristop h prehrani, ampak svetovni trend, ki ima vedno večje število sledilcev. V svetovnih prestolnicah so se že uveljavile restavracije, ki ponuajo zgolj termično neobdelano hrano. Tudi pri nas si jo lahko privoščite.

Obstaja tudi presnojedstvo, ki vključuje surovo meso, ribe in jajca, vendar razen med Eskimi zaenkrat nima veliko navdušencev.

Makrobiotika

Makrobiotika prihaja z Japonske in sledi budistični tradiciji in principu jina in janga (podobno kot v kitajski tradicionalni medicini), v njej ni rdečega mesa in perutnine. Nekateri občasno jedo ribe. Mlečni izdelki so izključeni. Prehrana temelji na polnozrnatem rižu, stročnicah in zelenjavi. Prehranski vzorci so zelo natančno izdelani. Hrana mora biti pripravljena v primerni posodi in okolju. Pomemben del jedilnika so tudi fermentirana soja, alge in miso juha. Vsa industrijsko predelana hrana, sladkor in poživila (kava, alkohol, tobak) so prepovedani.

Kot menijo nekateri kritiki, makrobiotika ni primerna za otroke, odraščajoče in nekatere bolnike. Makrobiotična prehrana je tudi dražja, ker je nekaj ključnih sestavin prehrane uvoženih z Japonske.

Številni, ki se odločajo za markobiotiko, naredijo ključno napako, ker ne upoštevajo celotnega priporočenega načina življenja, ki predpisuje tudi telovadbo, meditacijo in določen spalni ritem.

Kaj pa pri nas?

Večina misli, da pri nas goveja juha tako rekoč teče iz pipe, pa ni čisto tako. V preteklosti  smo večina (govorimo o nižjih družbenih slojih) jedli različne močnike in to neglutenske močnike iz ajde ali prosa, pa sezonsko sadje in zelenjavo. To je bila osnovna prehrana, ki je tudi po današnjih merilih zdrava.

Poletna in krompir sta na spored prišla znatno kasneje, kakor tudi olja in večje količine sladorja in mesa. Prej sta prevladovala prekuhano maslo in med.

Skratka, tudi naša lastna preteklost ima marsikakšen preverjen prehranski nasvet, seveda pa je potrebno izbirati.

Če pa se boste zgledovali po jedilniku graščakov, vedite, da takrat ni bilo pilatesa in da jim je bilo nemara bolj vseeno, koliko centimetrov sala imajo čez pas.