Tiskane izdaje
Rana ura ...
Prvi dan po pristanku v Istanbulu se je za naju začel zelo zgodaj, saj sva se z Jocem odločila, da se iz mesta najprej potegneva z avtobusom. S kolesom po šestpasovnici skozi Istanbul bi bilo verjetno res prenevarno. Tako sva na glavni avtobusni postaji kupila vozovnice za 30 kilometrov oddaljeno mesto po imenu Saray.
Končno na kolo
Tam sva sestavila kolesi, dala v usta nekaj hrane in že sva z vetrom v laseh pritiskala na pedala, kolikor se je dalo. Sedaj (ponedeljek zvečer) sva v mestu Kirklareli, ki je približno 60 do 70 kilometrov oddaljeno od Grčije. Pravkar sva se »nažrla« (na fotografiji ostanki najine večerje - fast food, coca cola in fanta), malo si še odpočijeva, potem pa greva iskat prostor za šotor, v katerem bova prenočila in si nabrala novih moči za jutri.
Nažrta, a neprespana
Malce sva nenaspana, saj od dneva pred odhodom še nisva prav spala, kolesarjenje pa je že na začetku precej naporno, saj veter ves čas brije v prsi. Aja, pa sonce seka danes kot noro, tukaj je 36 stopinj, a je kljub vročini na poti ogromno drugih kolesarjev, ki potujejo na vse konce... Pa FAJN JE!!! Komaj čakava, da se poženeva proti Grčiji.
Danes Jumbo in Joc že kolesarita po Grčiji. Ali bo tudi njiju ob vstopu v epicenter evropske krize zajela splošna kriza, preberite naslednjič.
