Na potepu po Linzu: rja izginja, torta diši, mesto žari

Glavno mesto Zgornje Avstrije je v zadnjih letih vse prej kot zdolgočaseno industrijsko središče.

Objavljeno
22. avgust 2012 16.46
Milan Ilić
Milan Ilić
Zgornja Avstrija je znana kot industrijska dežela. Tudi njeno glavno mesto Linz je bilo dolga desetletja sedež jeklarske in kemične industrije. V zadnjih nekaj letih pa doživlja veliko preobrazbo. In s tem postaja turistično vse bolj privlačno.

V prvi polovici leta 2012 je v Linzu prenočilo kar 13,7 odstotka več gostov iz Slovenije kot v istem obdobju lani. Tudi sicer se v zadnjem letu in pol turistični promet pospešeno povečuje, tako da bodo v letošnjem letu v tem mestu po vsej verjetnosti imeli 800.000 turističnih prenočitev.

V jeklenem svetu

Mesto se ne sramuje svoje industrijske tradicije. Koncern Vöstalpine je na največjem tovarniškem območju v Avstriji ustvaril Jekleni svet, razstavno-informativno središče o proizvodnji jekla nekoč in danes. Prav v Linzu so izumili postopek LD (Linz-Donawitz), po katerem danes pridelajo večino jekla na svetu.

Serijska proizvodnja po postopku LD se je v tem mestu začela leta 1952. Ob 60. obletnici začetka proizvodnje so v Jeklenem svetu pripravili posebno razstavo. Po ogledu Jeklenega sveta obiskovalce s posebnimi avtobusi vozijo po celotnem območju, tako da si lahko v živo ogledajo posamezne faze dela jeklarne, o kateri pravijo, da je najbolj čista in tudi najbolj inovativna jeklarna na svetu.

Preobrazba brez Hitlerja

Veliko jekla in betona so v zadnjih nekaj letih vgradili v novo glasbeno gledališče Linza, gledališko-operno poslopje, ki ga gradijo po projektu londonskega arhitekta Terryja Pawsona. Slovesno odprtje bo 12. aprila 2013 s praizvedbo opere Spurren der Verirrten Philipa Glassa po drami Petra Handkeja. Obiskali smo gradbišče poslopja, ki ni na zunaj nič posebnega, vendar pa v sebi združuje vse najboljše iz nekaterih vrhunskih evropskih gledališč, pravi Thomas Königstorfer, direktor Deželnega gledališča v Linzu. V veliki dvorani novega Glasbenega gledališča poleti še ni bilo stolov, je pa očitno, da bo prav z vsakega sedeža dobro viden ves oder.

Iz foajeja gledališča se odpira pogled proti Narodnemu parku, eni od številnih zelenih površin, ki sestavljajo dobro polovico celotne površine mesta. To je velik uspeh, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je v zadnjih stotih letih Linz spremenil svoj videz bolj kot katero koli drugo pomembnejše avstrijsko mesto (spremenil bi se sicer še veliko bolj, če bi Hitler uresničil svoje arhitekturne načrte).

Globoko vesolje

Ena od priljubljenih mestnih oaz je hrib Pöstlingberg. Od leta 1897 vozi nanj ozkotirna železnica Pöstlingerbahn, ena od najbolj strmih tovrstnih železniških prog na svetu. Na vrhu hriba vozi še en manjši vlak. Jamski vlak Linza (Linzer Grottenbahn) je namenjen otrokom. Vzdolž trase v podzemnem delu starega trdnjavskega stolpa nam razkriva skrivnosti iz dežele palčkov.

Obiskovalci, ki so bolj naklonjeni sodobni virtualni realnosti in novim tehnologijam, lahko prav tako na levem bregu Donave obiščejo Ars Electronica Center. Na Festivalu Ars Electronica že od leta 1979 vsako leto v začetku septembra predstavijo družbenokritično umetnost, povezano z novimi (digitalnimi) tehnologijami. Ta festival postaja eden najpomembnejših svetovnih dogajanj na področju računalniško podprte umetnosti. V zadnjih letih so zgradili in tudi dogradili Ars Electronica Center – »muzej prihodnosti«. Za vse obiskovalce je tukaj med drugim sila zanimivo sedeti na tleh prostora Deep Space in skozi posebna očala opazovati Zemljo, sončni sistem, Mlečno cesto itd.

Vonj po tobaku in linški torti

V začetku septembra poteka v Linzu tradicionalna prireditev Zvočni oblak (Klangwolke) z množično mednarodno udeležbo: tri sodobne, deloma vizualizirane nočne glasbene predstave pod nebom Donavskega parka. Letos si bo mogoče v Linzu ogledati tudi razstavo Omamljenost čutil (Sinnesrausch) v zgornjeavstrijski kulturni četrti v središču Linza. Obiskovalci si bodo lahko do 20. septembra ogledali dela 35 umetnikov iz več držav, ki jim je skupno to, da se ukvarjajo s človeškimi čutili. Ena od takšnih umetnin so Dišeče orgle. Za razstavo so izdelali leseno sprehajališče po okoliških strehah s panoramskim pogledom na središče in okolico Linza.

Hkrati bo do 18. novembra na ogled še ena razstava, in sicer v nekdanji tobačni tovarni. Tovarna, ki še vedno diši po tobaku, je bila zgrajena po projektu slovitega Petra Behrensa in velja za izjemno delo industrijske arhitekture med obema svetovnima vojnama. Trenutno je v njej razstavljenih več deset porschejev iz vseh faz te legendarne avtomobilske znamke. Gre za razstavo Porsche: Mit - Dizajn - Inovacija.

Če smo že omenili človeška čutila, naj povemo še to, da se v Linzu mnogi ne morejo upreti temu, da ne bi svojega okusa razvajali s tukajšnjo sladico. Pravo linško torto, torto z najstarejšim receptom na svetu (iz 17. stoletja), od dvajsetih let prejšnjega stoletja pripravljajo v slaščičarni Jindrak, ki ima svojo glavno kavarno v središču Linza.

Še posebej živahna je gradnja v Linzu v zadnjih nekaj letih, in sicer pred letom 2009 in po njem, ko je bilo to mesto kulturna prestolnica Evrope. V tem času je nastalo tudi nekaj novih hotelskih objektov. Hotel am Domplatz, denimo, ni le zanimiva arhitekturna rešitev, ki so jo nagradili z avstrijsko državno nagrado za arhitekturo. Iz hotelskih sob je skozi velika okna nepozaben pogled od blizu na mestno katedralo. Inovativno notranjost ima tudi Design-Hotel Spitz na drugem bregu Donave, v katerem vsako od nadstropij predstavlja eno od kulturnih institucij Linza.