Bernank bo nasledil Greenspana

WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je svojega prvega svetovalca za gospodarska vprašanja Bena Bernankeja imenoval za naslednika dolgoletnega prvega moža ameriške centralne banke Federal Reserve Alana Greenspana.

Bernanke, 51-letni doktor ekonomije, leta 1975 je diplomiral na Harvardu in doktoriral leta 1979 na znani univerzi Massachusetts Institute of Technology, je nekdanji član odbora za odprti trg ameriške centralne banke in profesor na univerzi Princeton. Predsednik Bush je v svojem dosedanjem mandatu Bernankeju namenil že dve pomembni vlogi, najpomembnejša pa ga, če ga bo senat potrdil za novega predsednika centralne banke, še čaka. Bush je Bernankeja leta 2002 imenoval za guvernerja v odboru za odprti trg, letos pa ga je postavil za predsednika gospodarskih svetovalcev v Beli hiši.

Busheva izbira na čelo Federal Reserve navdušila finančne trge

Izbira novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), se je sodeč po prvih odzivih politike in gospodarstva izkazala za pravilno, saj jim je Bernanke zagotovil, da bo ohranil kontinuiteto dveh desetletij Alana Greenspana. Vrednosti osrednjih borznih indeksov na Wall Streetu so tako v ponedeljek krepko porasle. Bernake, ki ga mora potrditi še senat, bo legendarnega prvega moža centralne banke zamenjal 1. februarja 2006.

Bernanke se v svojem programu zavzema za določanje ciljne inflacije po vzoru evropskih centralnih bank, medtem ko je Greenspan raje pustil finančne trge ugibati, kje je tista meja, ko se bodo začeli agresivni ukrepi ustvarjalcev monetarne politike z prilagajanjem obrestnih mer.

Na položaju ga čaka težko delo, saj se ZDA soočajo z visokimi cenami energije, stanovanjski balon, ki je Američanom napolnil žepe s krediti, naj bi kmalu počil, proračunski primanjkljaj pa se s stroški obnove po naravnih nesrečah in godlje v Iraku, ne poslavlja. Bernanke se problemov zaveda, saj je znan po izjavi, da je razumevanje ekonomije podobno popravljanju prižganega avtomobilskega motorja.

Financial Times: Bernanke lahko dostojno nasledi Greenspana

Po mnenju časnika Financial Times lahko Bernanke dostojno nasledi Alana Greenspana, italijanski Corriere della Serra pa mu napoveduje prevzem težke dediščine.

Bernanke bo moral po oceni časnika Financia Times pokazati zgledno stopnjo politične neodvisnosti, pa tudi sposobnosti razumevanja signalov, ki jih centralna banka pošilja finančnim trgom. Predsednik centralne banke mora imeti prvovrsten intelekt in biti sposoben razmislekov, na katerih sloni usoda svetovnega gospodarstva, ocenjuje časnik."Bernanke ima takšno inteligenco," je prepričan FT. Kot piše časnik, je eden najboljših svetovnih finančnih ekonomistov, bil pa je tudi prva izbira številnih strokovnakov.

Po pisanju Corriere della Sera je Bush izbral pravega centralnega bančnika, republikanca, ki je vajen neodvisnosti svoje presoje, in liberalca, ki podpira znižanje davkov, ne da bi bil tržni "fundamentalist".


Greenspan je spretno krmaril centralno banko celih 18 let

Za Bernankeja v ZDA pravijo, da bo moral stopiti v velike čevlje svojega predhodnika, ki se je z leti razvil v živo legendo ameriške in svetovne ekonomije. Greenspana je v starosti 61 let najprej na položaj predsednika Fed imenoval Ronald Reagan, nato pa enkrat še George Bush starejši, dvakrat demokrat Bill Clinton in nazadnje še George Bush mlajši. Za njegovo obdobje je značilno, da so bila nihanja med rastjo in recesijo ter med stopnjami inflacije zelo nizka.

Greenspan se je moral tri mesece po nastopu prvega mandata spopasti s "črnim ponedeljkom", ko je Wall Street v enem dnevu izgubil 20 odstotkov vrednosti delnic, politično se je spopadal z Bushem starejšim, ker ni hotel dovolj hitro zniževati obresti za pospešitev rasti, zaradi česar ga nekateri republikanci še danes krivijo za zmago Billa Clintona leta 1992. S Clintonom sta nemudoma dosegla razumevanje o potrebi po uravnoteženju proračuna in dotlej največji primanjkljaj je prerasel v največji presežek.

Ta presežek je zadišal Bushu mlajšemu, ki ga je vrnil Američanom v obliki davčnih olajšav, kar mu je v pričanjih pred kongresom s pozitivnim mnenjem omogočil tudi Greenspan. Kriviti ga za to sicer ni pravično, saj so njegove izjave vedno napeljane podobno kot vedeževalkine, iz katerih lahko vsak pobere tisto, kar mu je všeč. Greenspan je obenem opozarjal tudi na grožnjo velikih proračunskih primanjkljajev. V svojih predvidevanjih gospodarskih gibanj je bil vedno temeljit in zaljubljen v statistiko, ki je bila njegova kristalna krogla.

Kritiki mu sicer zamerijo, da ni ukrepal preventivno in ustavil naraščanje borznega balona konec 90. let, vendar je ostal prepričan, da to ni naloga Feda, ki mora kvečjemu skrbeti za odpravljanje negativnih posledic. Leta 1996 je uvedel pomembno novost, takojšnjo objavo odločitve glede obresti 12-članskega Odbora za odprti trg Fed, ki se vsako leto o tem odloča osemkrat.

Bush je Greenspana v ponedeljek pohvalil kot legendarnega vodjo Feda, ki je krmaril ameriško gospodarstvo skozi dve recesiji (1990-1991 in 2001), teroristične napade, korporacijske škandale, naravne nesreče, finančne krize in nihanja na borzi. Greenspan je na položaju nasledil Paula Volckerja, ki se je spopadal z dvoštevilčno inflacijo in to tako uspešno, da je pognal gospodarstvo v recesijo. Greenspanovo obdobje pa je bilo veliko bolj umirjeno, čeprav si je pridobil sloves, da ko kihne povzroči prehlad celega sveta.