Bo Aurora za Adrio rešitev ali potop?

Ljubljana – Uprava Adrie Airways skriva svoje dogovore s podjetjem Auroro Airlines celo pred lastnim nadzornim svetom. Ko je članica nadzornega sveta Deana Potza 12. decembra zahtevala pojasnila o teh poslih, ji je uprava odgovorila, da je »to poslovna skrivnost«. Nadzorni svet se je pozno popoldne sešel na nekakšnem neuradnem sestanku. Predsednik Adriine uprave Iztok Malačič se je na Brniku sestal s sindikatom pilotov, da bi umiril čustva. Da zadeva presega normalne poslovne odnose, kaže tudi grozilno pismo »Pomislite na prihodnost svojih otrok«, ki ga je, kot pravi, v nabiralnik dobil direktor Aurore Boris Praprotnik.

O sestanku Iztoka Malačiča ni veliko informacij. Direktor Adrie je menda predvsem zahteval, da se zaposleni ne pogovarjajo z novinarji, o poslu z Auroro pa je navedel zelo splošne podatke, ki so večinoma že znani – od tega, da želi z najemom dveh turbopropelerskih letal preprečiti stečaj podjetja. Pilotom je menda zagotovil tudi, da njihova delovna mesta niso ogrožena, potem pa je odgovarjal na njihova vprašanja. Dvomov, da gre pri poslu z Auroro za nekakšen obvod, ki bo Adrii odvzel posel, pa Malačič ni pregnal. Ostajajo tudi dvomi, ali je smiselno, da turbopropelersko letalo leti na prestižnih Adriinih progah.

Na nekatera vprašanja v zvezi z najemom dveh turbopropelerskih letal EMB-120 prek Aurore Airlines smo dobili odgovore v sredo, ko smo končno govorili z direktorjem Aurore Borisom Praprotnikom. Praprotnik je bil pred leti pilot v Adrii, vendar je zaradi »slabih odnosov« odšel. Do danes je delal kot pilot pri tujih letalskih podjetjih, nazadnje za Korean Air. Predsednika uprave Adrie Airways Iztoka Malačiča pozna že deset let, vendar bi to »težko opisal kot prijateljstvo«.

Praprotnik nam je povedal, da ga je za sodelovanje z Adrio januarja lani nagovoril takratni direktor Branko Lučovnik. »Lučovnik je držal figo v žepu,« trdi Boris Praprotnik in dodaja, da ga je on ovadil policiji zaradi ponarejanja dokumentov, ko je Aurora lani okoli pošiljala nepristen certifikat AOC, ki ga izdaja uprava za civilno letalstvo in ga Aurora še vedno nima. Praprotnik trdi, da so »certifikat« distribuirali njegovi nekdanji partnerji v Aurori in zaradi takšnih incidentov so se razšli.

Aurora tudi nima še nobenega zaposlenega, ker »podjetje dela tako, da ne razmetava denarja«. Sicer pa so vsi, ki bodo od 15. januarja zaposleni v Aurori, čakali na pogodbo z Adrio. Boris Praprotnik pravi, da je Adrio prepričal, da je izbrala Auroro, tako, da je bil zelo fleksibilen pri pogovorih in ker mu je uspelo zelo hitro zagotoviti letalo embraer v evropski konfiguraciji, ki jo zahteva standard JAR-OPS1. Povedal nam je, da ima letalo za seboj 24.000 ur letenja in da je bilo izdelano novembra 1988. Pred tem je letelo na regionalnih progah za Air France, bilo pa je last francoske družbe Octavia Airlines. Zdaj je v hangarju, kjer bo opravljen t. i. »A check«, letalo pa bo po Praprotnikovih besedah ob prihodu v Slovenijo tudi kozmetično popolnoma urejeno, prebarvano in z novimi sedeži. Avans, 35 milijonov tolarjev, ki mu ga je nakazala Adria Airlines, je porabil za plačilo varščine za letalo in poravnavo mesečne najemnine.

Slovenski letalski prevoznik Adria, ki ima v floti tri 162-sedežne airbuse A320 ter pet lastnih in dva najeta 48- oziroma 50-sedežna canadairja CRJ 200, bo ne glede na vse ukrepe dopolnjene uprave leto končal z okrog šestimi milijoni evrov izgube. Tako se končuje obdobje sicer skromnega dobička, ki je bil leta 2002 in 2003 še 520 oziroma 450 tisoč, lani pa le še 171.300 evrov. Potem, ko je sredi decembra z mesta predsednika uprave odstopil Brane Lučovnik, je njegov položaj kot začasni predsednik prevzel Iztok Malačič, član uprave pa je Tadej Tufek. Oba sta bila v upravo imenovana septembra lani, sedanjega dogajanja, ko naj bi Adria namesto canadairjev najela turbopropelerske embraerje, pa pred četrtkovo konferenco za novinarje ne komentirata.

Prejšnji predsednik Adrijine uprave Brane Lučovnik pojasnjuje, da so v krizi vsi okoliški prevozniki, ki imajo veliko izgubo. Tudi na slovenski trg je prišla konkurenca, na poslovni rezultat je vplivalo tudi dražje gorivo. Položaj je težek, vendar je po Lučovnikovih besedah že staro vodstvo zagotovilo sredstva za poslovanje. Rešitev z najemom turbopropelerskih letal je po njegovih besedah ena od poti, vendar ni edina.

Predsednik nadzornega sveta Adrie Branko Franc Grošl pravi, da novi upravi Adrie in njenemu programu zaupa, nima pa bianco menice. Za poslovanje do konca lanskega leta je odgovoren še Brane Lučovnik. Sta pa Iztok Malačič in Tadej Tufek po njegovih besedah od vstopa v Adriino poslovodstvo delala noč in dan. Če sta ugotovila, da je najete reaktivne 50-sedežne canadairje treba zamenjati s cenejšimi turbopropelerskimi, za to zanesljivo obstaja dober razlog. Grošl meni, da bo Adria z njimi letela na balkanski in jadranski trg, tudi v Portorož, kjer reaktivci ne morejo pristati, ne verjame pa, da bi z njimi nadomestili sedanje lete canadairjev na primer v München ali na Dunaj. Prvi nadzornik se tudi zaveda, da Adria ne more zamenjati vse flote naenkrat. Nekaj pa je treba narediti, saj je Adrijina zasedenost (load faktor) med najslabšimi v Evropi.

Če bi šla Adria v stečaj, poudarja Branko Franc Grošl, to ne bi bil rezultat dela novega vodstva. Julija je imela Adria pet milijonov evrov izgube, zdaj je ta po njegovih besedah manjša, a zaradi pričakovano majhnega prometa raste. Prvi nadzornik napoveduje tudi izredno revizijo poslovanja v letih 2004 in 2005, ko je bilo po njegovih besedah storjenih tudi nekaj nepotrebnih poslovnih potez in neumnosti: omenja prodajo slotov (pristajalnih pravic) na nekaterih letališčih pa svetovalne pogodbe (tudi po 400.000 evrov). Po reviziji bodo videli, kaj je bilo dobro in kaj slabo. V dveh mesecih nova uprava vsega tega še ni mogla spremeniti, hkrati pa ni bilo smiselno pri nespremenjenem poslovanju čakati. Konkurenca ne spi, se zaveda Grošl, in izkoristi vsako napako. Vsak bo moral nositi svojo odgovornost – od vratarjev do pilotov. Za rešitev Adrie bi morali stopiti vsi skupaj – od gospodarskega, prometnega in zunanjega ministrstva, turističnih delavcev do letališča in Adrie. Zakaj ne pripeljejo kakšnega od sto tisoč moskovskih milijonarjev?

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela