Cayennov zarečeni kruh

Le vodilni možje Porscheja so vztrajno vihali nos nad plinskim oljem in trmasto trdili, da vonj po nafti ni združljiv z njihovim konjičem. A je že tako, da se tudi v stuttgartskem Zuffenhausnu kdaj najedo zarečenega kruha.

Objavljeno
24. julij 2009 18.53
Željko Purgar
Željko Purgar
Ko so dizelski motorji v zadnjem poldrugem desetletju doživljali skokovit razvoj in se po zmogljivostih, uglajenosti in še marsičem skoraj izenačili z bencinskimi, ohranili pa prednost v učinkovitosti, so na velika vrata vstopili tudi v svet zmogljivih in prestižnih vozil. Le vodilni možje Porscheja so vztrajno vihali nos nad plinskim oljem in trmasto trdili, da vonj po nafti ni združljiv z njihovim konjičem. A je že tako, da se tudi v stuttgartskem Zuffenhausnu kdaj najedo zarečenega kruha.

Ko so javnost in zakonodajalci, ob sočasnem galopiranju cen surove nafte, vse bolj očitajoče kazali s prstom proti potratnim in za okolje s toplogrednimi plini obremenjujočim velikim športnim terencem, so pri Porscheju morali popustiti. Da bi dokazali, da lahko tudi cayenne v ozračje izpusti občutno manj ogljikovega dioksida, so v njegov nos namestili sodoben dizelski motor. Tako je nastala različica, ki je s svojo racionalnostjo primernejša za te čase, pa čeprav takrat, ko je stekel njen razvoj, krize ni bilo slutiti.

Na cayennovem najnovejšem pogonskem agregatu je napis 3.0 V6 turbo diesel injection, kar nekateri izdelovalci že dolgo skrajšano označujejo s kratico TDI. Zato o izvoru šestvaljnika ni treba ugibati. Pa saj pri Porscheju niti ne skrivajo, da so osnovo zanj dobili pri Audiju. Šestvaljnik z delovno prostornino 2967 kubičnih centimetrov doseže največjo moč 176 kW (240 KM) med 4000 in 4400 vrtljaji na minuto in največji navor 550 Nm med 2000 in 2250 vrtljaji na minuto. Opremljen je s piezo električnimi injektorji goriva, turbopolnilnikom s spremenljivo geometrijo, ventili, ki nenehno spreminjajo jakost vrtinčenja zraka v sesalnih ceveh, z oksidacijskim katalizatorjem in filtrom trdnih delcev v izpušnem sistemu ter posebej prirejeno, učinkovito in odzivno osrednjo elektronsko krmilno enoto. Prav tako po povsem spremenjenih programih deluje serijski samodejni menjalnik tiptronic S, ki omogoča ročno prestavljanje s prestavno ročico ali gumbi na volanskem obroču.

Tako kot vsi cayenni je tudi dizelski dobil poseben športni program delovanja, ki ga voznik sproži s pritiskom na stikalo sport, postavljenem na podaljšek sredinske konzole med sprednjima sedežema. Za doplačilo 3492 evrov se lahko klasično vzmetenje nadgradi z zračnim, ki mu je mogoče s programom sport ali brez njega določati tri stopnje trdote. Cayenne diesel ima stalni štirikolesni pogon in redukcijski menjalnik s skrajšanim prestavnim razmerjem 2,7:1 za vožnjo po zahtevnejših terenih.

Z vso tehniko je to cayenne kot vsi drugi, se pravi športni terenec z izjemnimi voznimi lastnostmi, zato bo zlahka prepričali tudi tiste, ki jih podobna vozila na asfaltu večinoma pustijo hladne. Razen pridušenega dizelskega žuborenja ob zagonu in v prostem teku voznik in potniki po zvoku in uglajenosti skoraj ne ločijo plinskooljnega agregata od bencinskega. Na drugačnost morda še najbolj opozarja merilnik vrtljajev, na katerem se rdeče polje začne že pri 4500 vrtljajih na minuto.

Če se pri Porscheju nečesa lotijo, so temu po tehnični plati prepričljivo kos. To velja tudi za novost, ki je do nedavnega nihče niti v sanjah ni pričakoval. Porsche cayenne diesel pospeši od nič do 100 km/h v 8,3 s in doseže največjo hitrost 214 km/h. V povprečju porabi 9,3 l plinskega olja na 100 km in izpusti v ozračje 244 g ogljikovega dioksida na kilometer vožnje. Pri Porsche Slovenija zahtevajo zanj 66.742 evrov.

Iz sobotnega Dela.