Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko so največji slovenski trgovci skupaj s Petrolom kmalu po sprejetju novega zakona napovedali ustanovitev lastne gospodarske zbornice, je te dni živahno tudi v odnosih med vodstvom GZS z Jožkom Čukom na čelu in nekaterimi območnimi zbornicami. Te hočejo več avtonomije: prenovljeno zbornico vidijo kot holding območnih zbornic in panožnih združenj, ki bi sama razporejala denar, zbran s članarino. Člani bi neposredno volili le organe združenj, v osrednjem upravnem odboru "holdinga" GZS pa bi po novem sedeli predstavniki vseh območnih in panožnih"podjetij" in ne več le nekateri direktorji.
"Če želimo pritegniti čim več članov, je pametneje, da Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) – tudi finančno – oblikujemo od spodaj navzgor. Člani želijo sami odločati o porabi denarja, ki ga bodo vplačevali. Naš zgled je avstrijska zbornica, kjer člani neposredno volijo le organe združenj," je včeraj za Delo povedal direktor mariborske območne zbornice Jože Protner.
Čeprav ni želel konkretneje pojasniti nesoglasij med združenjem in vodstvom z Jožkom Čukom na vrhu, je iz dostopnih informacij mogoče sklepati, da se je zataknilo pri delitvi denarja. Mariborčani, ki jih baje podpirajo tudi v Celju in Novem mestu, želijo združenja z avtonomnim proračunom, ki bi nato skupaj financirala centralo v Ljubljani. Ta bi ohranila nekatere dosedanje,"nadčlanske" naloge (zastopanje v socialnem dialogu, lobiranje, protokol in podobno), delo na"terenu" pa bi prepustila samostojnejšim združenjem. "Po odpravi obveznega članstva bomo morali storitve zbornice približati članom, če bomo hoteli, da jih plačujejo," meni Protner. Izvedeli smo, da v Mariboru nasprotujejo tudi imenovanju direktorjev, ki ne zastopajo panožnih ali območnih združenj, v upravni odbor centrale GZS.
Več si preberite v današnjem Delu
