EIB posodil Sloveniji pol milijarde evrov

Ljubljana - Evropska investicijska banka (EIB) je slovenskemu finančnemu ministrstvu posodila pol milijarde evrov, s katerimi bo Slovenija sofinancirala projekte, ki se gradijo s sredstvi Evropske unije. Pogodbo sta podpisala minister za finance Janez Šušteršič in podpredsednik EIB Anton Rop. Vlada si bo tako od EIB sposodila sredstva za sofinanciranje projektov v okviru Nacionalnega strateškega referenčnega okvira, ki so pretežno financirani iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. EIB podobna financiranja zagotavlja za večino držav članic EU, ki so upravičena do sredstev EU, in za nekatere manj razvite regije iz razvitejših držav.

Šušteršič je ob tem dejal: »Slovenija je imela do nedavnega relativno enoznačno strategijo financiranja državnega proračuna, ki je temeljila na izdaji ene ali dveh referenčnih obveznic. S koriščenjem kapacitet EIB razširjamo naše možnosti financiranja. EIB je kot evropska institucija logičen partner za projekte, ki jih sofinancira EU. Glede na našo zavezo h konsolidaciji javnih financ bomo sredstva namenili za financiranje nujno potrebnih investicij, saj črpanje sredstev iz EU skladov in projekti, ki jih sofinancirata evropski strukturni in kohezijski sklad, postajajo vse bolj pomembni.«

To je doslej največje posojilo EIB Sloveniji in bo pomagalo okrepiti konkurenčnost in povečati sposobnost Slovenije za črpanje evropskih sredstev, pa je poudaril Rop in dodal: »Slovenija bo s sredstvi, odobrenimi pod ugodnimi pogoji, lažje financirala prioritetne projekte v vrednosti okoli treh milijard evrov, ki dobivajo pomoč tudi iz evropskih skladov.«

Ročnost posojila je 25 let. Prva tranša v višini 30 odstotkov vrednosti posojila se lahko črpa ob odobritvi, naslednje pa, ko je alociranih vsaj 80 odstotkov sredstev iz predhodnih tranš. Slovenija je v trenutni finančni perspektivi upravičena do skupaj 4,2 milijard evrov kohezijskih sredstev, velik delež pa je ostal neizkoriščen. EIB bo lahko financirala vse tri operativne programe, to so krepitev regionalnega razvoja, izgradnja okoljske in prometne infrastrukture ter vlaganje v človeške vire. Ta EIB je sicer pomembno, da se ne zagotavljajo sredstva za projekte, ki so bili v več kot 50 odstotkih izvedeni ob začetku letošnjega leta.