Izvršnica lahko vodi do vsega premoženja

Po 28. oktobru bodo banke že lahko izvajale storitve, povezane z novim zavarovanjem plačil.

Objavljeno
26. oktober 2012 23.40
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Izvršnici odpirajo vrata v banke in hranilnice. Po 28. oktobru bodo banke že lahko izvajale storitve, povezane z novim zavarovanjem plačil. Dolžniki se morajo dobro podučiti o izvršnici, saj lahko vodi do vsega njihovega premoženja, opozarjajo notarji.

Izvršnico je kot instrument za zavarovanje plačil med poslovnimi partnerji uvedel novi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki pojasnjuje, da je »izvršnica listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, dano v skladu s tem zakonom, s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek«. Izdati jo smeta le gospodarski subjekt ali javni organ.

Odločitev za zavarovanje z izvršnico bo pri upniku prostovoljna, ali se bo moral njegovi volji ukloniti tudi plačnik, pa bo ne nazadnje odvisno od razmerja moči med njima. Pravniki opozarjajo dolžnike, naj bodo pozorni na 38. člen zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki določa, da je izvršnica izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. Po dogovorjenem roku bo upnik izvršnico lahko izročil banki ali hranilnici, ta pa bo iskala dolžnikove račune in z njih zajemala denar za poplačilo dolga. Na vprašanje, ali bodo smeli seči tudi na bančne račune dolžnikov v tujini, v Združenju bank Slovenije jedrnato odgovarjajo: »Nemogoče!«

Dolžnik naj bo previden

»Za upnike bo izvršnica toliko močno orodje zavarovanja, kolikor bo imel dolžnik denarja na svojih računih. Dolžnik, ki jo bo izdal, se bo moral zavedati velikega tveganja,« poudarja Sabina Rupert iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Prav na to past znova opozarja tudi predsednica notarske zbornice Marjana Tičar Bešter: »Dolžniki morajo vedeti, da bodo izvršnice lahko prišle tudi na sodišče, če na njihovih računih ne bo denarja za poplačilo upnika. Ker je izvršnica izvršilni naslov, to po določbah zakona, ki ureja izvršbo, pomeni, da je z njo dolžnik privolil, da je izvršilni naslov glede vsega njegovega premoženja, ne samo do sredstev na njegovih transakcijskih naslovih. Tako pravijo teoretiki. Tega dolžniki verjetno ne bodo vedeli.«

V Združenju bank Slovenije so za svoje članice pripravili enotna in nezavezujoča navodila: »Priporočila, ki so interne narave in namenjena izključno članicam združenja, urejajo le postopek unovčevanja izvršnic pri bankah in hranilnicah.« Banke bodo storitev opravljale le za svoje komitente: »Banka ob prejemu izvršnice najprej preveri, ali ima dolžnik pri njej odprt transakcijski račun. Če ugotovi, da ga nima, unovčenje zavrne in jo vrne upniku.« Z novim instrumentom se bodo za začetek ukvarjali oddelki, ki sicer izvajajo sodne in davčne izvršbe. O tarifi za storitev bodo banke odločale same, združenje glede tega ni izdalo priporočil, »saj spoštujejo konkurenčno zakonodajo«.

Dve ceni za overitev

V gospodarski in obrtno-podjetniški zbornici za zdaj med člani ne opažajo velikega zanimanja za novo zavarovanje plačil. Alenka Avberšek iz GZS ne dvomi, da je izvršnica lahko koristna, posebno pri dolgoročnih poslih z mesečnimi plačili, ki niso zavarovani z bančnimi garancijami. »Izvršnica ne more bistveno izboljšati splošne likvidnosti, kar je bil osnovni namen zakonodajalca, lahko pa dvigne kulturo plačevanja.«

Na ministrstvu za finance še ne morejo povedati, koliko podjetij se je že odločilo za izvršnico: »Bomo pa začeli zbirati podatke za pripravo analize o njenem uveljavljanju v praksi. Nakazala bo tudi, ali so morebiti potrebne spremembe zakona, tako da bi izvršnica bolj zaživela.« Notarska zbornica želi doseči, da bi notarsko overitev podpisa na izvršnici vendarle nadomestili z notarskim zapisom, čeprav je ta dražji, a bolj varen za dolžnika. »Ministrstvu smo predlagali ceno od 50 do 60 evrov, za večje vrednosti morda sto.«

Upnik bo moral pravilno izpolnjeno izvršnico overiti pri notarju ali na upravni enoti. »Zdaj je cena za notarsko overitev 14 evrov brez davka na dodano vrednost, skupaj z njim stranka plača 16,80 evra.« Po podatkih Direktorata za upravne procese pri ministrstvu za javno upravo in pravosodje znaša tarifa za overitev izvršnice na upravni enoti 1,35 evra: »Overitve opravljajo vse upravne enote, plačilo pa se opravi neposredno na blagajni.«