Lestvica ne koristi ne inženirjem ne srednjemu sloju

Ljubljana – Inženirji in ljudje iz srednjega dohodkovnega sloja bodo imeli od nove dohodninske lestvice bolj malo koristi, ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so se z analitičnimi podatki prvi odzvali na tako imenovano malo davčno reformo. Ta je do 29. julija v javni razpravi, zato pričakujejo, da jo bodo predlagatelji še izboljšali.

»Mladi, izobraženi ljudje in tehnična inteligenca gotovo ne spadajo med dohodninske zavezance, ki imajo pet ali deset tisoč evrov bruto plače na leto,« ugotavlja predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič, zato je prepričan, da ministrstvo s predlogom, ki je v javni razpravi, je še najbolj v pomoč pri najvišjih plačah.

Dušan Semolič Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Po besedah izvršne sekretarke Andreje Poje si v zvezi svobodnih sindikatov tudi sami že več let prizadevajo za bolj položno, bolj progresivno dohodninsko lestvico, toda zdaj, ko ministrstvo predlaga dodatne davčne razrede in stopnje, spet ugotavljajo, da niso koristne za tiste, ki jih predlagatelji sicer razglašajo za zmagovalce male davčne reforme – tehnične kadre, razvojnike in inženirje, ki so najpomembnejša vlečna sila v podjetju.

Čeprav je ministrstvo v sredini lestvice spremenilo meje med davčnimi razredi, vrinilo novega in nižje davčne stopnje, to po besedah Andreje Poje ne izpolnjuje pričakovanj sindikata: »Želeli smo, da bi nova lestvica razbremenila razvoji kader, inženirje, toda zdaj ugotavljamo, da z najnovejšim predlogom ministrstvo ne sledi temu cilju. S popravki na lestvici, kakršne predlagajo zdaj, bodo spet največ pridobili zavezanci z najvišjimi dohodki. Tisti, za katere velja 50-odstotna obdavčitev, bodo imeli zaradi lanskih popravkov na lestvici letos za 204 evrov višja neto izplačila.

Malo koristi za inženirje

V zvezi svobodnih sindikatov zato še naprej zahtevajo, naj vlada res razbremeni srednji razred, razvojni kader v podjetjih, ne ljudi z najvišjimi plačami, poudarja Andreja Poje.

Na naše vprašanje, koga je danes v Sloveniji mogoče uvrstiti v srednji dohodkovni oziroma družbeni sloj, izvršna sekretarka zveze svobodnih sindikatov pravi: »Definicije srednjega razreda so različne, lahko na primer uporabimo opredelitev Mednarodne organizacije dela, po kateri znaša dohodek predstavnika srednjega sloja od 80 odstotkov do 200 odstotkov povprečne plače.«

Andreja Poje Foto: Aleš Černivec/Delo

Po njenih besedah razbremenitev srednjega sloja zahtevajo, ker je v resnici plačal najvišjo ceno gospodarske in finančne krize, zmanjšal se je najbolj tako glede na višino dohodka, ki mu ostaja, kot glede na število ljudi, ki se vanj uvrščajo: »Vedeti moramo, da je po različnih študijah prav srednji sloj glavni nosilec gospodarske rasti.«

Značilno za to dohodkovno skupino je tudi, dodaja Dušan Semolič, da skoraj ne uživa socialnih transferjev: »Govorimo o ljudeh, ki jim država najmanj pomaga, saj jih statistika z njihovimi dohodki vedno uvršča nekam v sredino, tako da jim socialna izplačila večinoma ne pripadajo.«

Infografika: Delo

Izračuni sindikata o učinkih predlagane nove lestvice pri različno visokih bruto plačah (glej tabelo s primeri) namreč pokažejo, da bi okoli tisoč evrov na letni ravni pridobili zaposleni, ki imajo 4060 bruto plače na mesec: »Na žalost je v realnem sektorju zelo malo inženirjev, ki prejemajo tolikšno mesečno plačo. Torej razvojni, najproduktivnejši kader v Sloveniji ne bo deležen ključnih razbremenitev. Zavezanci z 2800 evri mesečne bruto plače – in povprečno tolikšne dohodke ima razvojni kader v podjetjih – bi na letni ravni pridobili zgolj 173 evrov.«

Kdo dobi največ?

Pri mesečni bruto plači, ki presežejo 8000 evrov, pa nova lestvica prejemniku na letni ravni prinese 2390 evrov dodatnega neto dohodka – tolikšne dohodke ima okoli 0,48 odstotka slovenskih dohodninskih zavezancev. »Iz tega lahko sledi, da ministrstvo za finance tako razbremenjuje najbolje plačane državne funkcionarje – torej poslance, ministre, najbolje plačane javne uslužbence in direktorje,« ugotavlja Andreja Poje.

Ministrstvo se ob mali davčni reformi, ki vključuje novo dohodninsko lestvico, sklicuje na analitične podatke o odmeri dohodnine za leto 2014. Novejših tudi še ni, saj odmero za leto 2015 finančna uprava izvaja prav zdaj.

Infografika: Delo