Superhrana je eden zadnjih tržnih prijemov trgovcev z živili za povečanje prodaje živil in s tem dobička. Njene cene gredo v nebo, saj za kilogram uprašenega superživila lahko odštejete tudi 300 evrov.
Nekateri uporabljajo termin superhrana za presno prehrano (pretežno sveža in nepredelana živila), drugi pod tem imenom prodajajo visoko predelano hrano in uprašene dele živil. Kaj se skriva za tem imenom, ki se je po svetu začelo uporabljati okoli leta 2006 za promocijo prodaje borovnic in se je doslej razširilo na prodajo premnogih že znanih živil, predvsem prehranskih dopolnil, kot so spirulina pa tudi posušene in s sladkorjem obdane brusnice ali pa posušen plod rastline Morus alba oziroma po domače bele murve?
Seznam vseh živil, ki so jih ali pa jih še vedno prodajalci poimenujejo superhrana oziroma superživilo, je tako dolg, kot je dolg seznam živil za vsakodnevno prehrano, odvisno od trenutne mode.
Od oreščkov do rib
Na seznamu superhrane najdemo različne vrste oreškov, gozdnih sadežev, brokoli, živila z intenzivnimi barvami, na primer rdečo peso, in nekatere citruse. Na njem se lahko znajdejo tudi ribe in morski sadeži ter stročnice in različne eksotične vrste žita ali po načinu uporabe podobna živila, kot je moka (prah) maca, ki so jo Inki uporabljali tako, kot mi uporabljamo moko, saj žito na visoki planoti v Andih ne raste. Jabolko ali sliva se na seznamu žal še nista znašla - upamo, da se bosta kmalu, saj, kot trdijo oglaševalci, eno jabolko na dan prežene zdravnika stran.
Zavajajoče trženje
Značilnosti trženja superživil niso le visoka cena za kilogram in filigranske priporočene porcije, ampak tudi znanstveno neutemeljene prehranske in zdravstvene trditve o njih. A prav na podlagi teh zavajajočih trditev se ta živila prodajajo. Po drugi strani pa med njimi ne boste našli suhih sliv ali ovsenih in rženih kosmičev, čeprav bi tja sodili in bi trgovci nanje celo lahko napisali zdravstvene trditve, ki jih je podprla tudi evropska komisija. Vendar ta preprosta, a zdrava živila očitno nimajo dovolj zvenečega imena. Seznam zdravstvenih trditev, ki so znanstveno potrjene oziroma utemeljene, najdete na spletni strani. Tu lahko najdete tudi trditve, ki niso odobrene in po oceni Evropske agencije za varno hrano, EFSA, tudi ne utemeljene.