Hočejo stabilne cene

Berlin – Evropska centralna banka (ECB) se je prvič po dveh letih in pol odločila za zvišanje temeljne obrestne mere z dveh na 2,25 odstotka. To je odgovor na inflacijska pričakovanja na območju evra, v katerem inflacija predvsem zaradi višjih cen nafte za 0,4 odstotne točke presega postavljeno dvoodstotno mejo. Po besedah predsednika ECB Jean-Clauda Tricheta zvišanje ne pomeni, da se bodo obrestne mere v prihodnje avtomatično dvigovale. Z odločitvijo se je strinjalo vseh osemnajst članov sveta banke.

Po mnenju ECB je bilo zvišanje obrestne meje nujno, da bi inflacijo obdržali pod nadzorom. Ker je konjunktura stabilna, negativnih učinkov ne pričakujejo. Kratkoročno naj bi inflacija ostala razmeroma visoka (napoved za leto 2006 so zvišali z 1,9 na 2,1 odstotka); negotovost pa povečujeta rast cen nafte in zvišanje posrednih davkov. Samo zvišanje DDV v Nemčiji s šestnajst na devetnajst odstotkov 1. januarja 2007 bi utegnilo zvišati inflacijo v evroobmočju za 0,3 odstotne točke.

Trichet je prepričan, da ECB z zvišanjem obrestnih mer izpolnjuje svojo najpomembnejšo nalogo – zagotavljanje stabilnosti cen. Pri stabilni rasti in večjih inflacijskih pričakovanjih je treba ukrepati. Ekonomisti ne pričakujejo, da bodo obrestne mere ECB do konca prihodnjega leta presegle 2,75 odstotka. Tudi niza zvišanj menda ne bo.

Trditve kritičnih finančnih ministrov evroobmočja in OECD, češ da bo ukrep slabo vplival na gospodarsko okrevanje (v letošnjem tretjem četrtletju je bila gospodarska rast z 0,6 odstotka najvišja po začetku leta 2004), v ECB zavračajo. »Stabilne cene zagotavljajo zaupanje. To je pogoj za večjo rast in zaposlovanje,« je pred kratkim izjavil Trichet. Poleg tega se v ECB bojijo, da bi višja inflacija spodbudila tudi rast plač.

Banka Slovenije ni zvišala obresti

»Ne vidim niti ene pozitivne posledice dviga obrestnih mer,« je odločitev ECB komentiral Franci Križanič z EIPF. »Za ukrep ni nobene podlage niti v gospodarskih razmerah v Evropski uniji niti v inflaciji, ki je je višja od ciljne stopnje dveh odstokov predvsem zaradi letošnje podražitve nafte. Zvišanje obrestnih mer pomeni, da bo gospodarska rast še naprej nizka, evro, ki je v primerjavi z dolarjem precenjen, se bo krepil, kapital za naložbe pa bo bežal iz Evrope. To se bo izrazilo tudi v zmanjšanju števila delovnih mest, predvsem v panogah z nižjo kvalifikacijsko strukturo,« je dodal. Svet Banke Slovenije pa v četrtek ni sledil zgledu ECB in je ključne obrestne mere ohranil na nespremenjeni ravni, saj so slovenske obrestne mere občutno višje od evropskih. Obrestna mera 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov ostane štiriodstotna, cena začasnega odkupa deviz za sedem dni pa 1,5-odstotna. Svet BS je ponovno ocenil, da bo inflacijski kriterij za prevzem evra pravočasno izpolnjen.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela