Tiskane izdaje
Ljubljana − V novo železniško progo med Koprom in Divačo je bilo do začetka letošnjega leta vloženih 51,8 milijona evrov. Kar je v zvezi s to progo edino neizpodbitno dejstvo. Poleg tistih dveh, da se z njo vesoljna Slovenija ukvarja že več kot dve desetletji in da bi referendum začetek gradnje odložil za nedefinirano obdobje.
Marsikdo dvomi tudi o tem, da bi razpis referenduma o zakonu o družbi 2TDK (2. tir Divača Koper) − po vsej verjetnosti v jesenskem roku − res pomenil, da družba sredi letošnjega julija ne bi mogla kandidirati za nepovratna evropska sredstva. Pravni strokovnjak, ki ni hotel biti imenovan, pravi, da se družba 2TDK na razpis ne bi mogla prijaviti, saj zakon o drugem tiru ne bi bil uveljavljen prej kot ob morebitni referendumski potrditvi zakona.
Minister Peter Gašperšič je tudi že pojasnil, da je zakon pomemben zato, da se podjetje 2TDK opolnomoči v vlogi investitorja, da bo sposobno črpati evropska sredstva, da bo lahko s koncesijo potem gradilo drugi tir in da letos začne pripravljalna dela.
Bi se družba 2TDK res ne glede na referendum lahko prijavila na razpis? Bi bila prijava po analogiji že v startu nepopolna − in tako kot ona leta 2015 obsojena na neuspeh? Spomnimo: takrat se je Slovenija prijavila tako rekoč zaradi pritiska javnosti, čeprav projekt ni bil pripravljen, predvsem ni bila izdelana finančna konstrukcija. Tudi tokrat bi bila ta nejasna; saj morda niti trasa ni še dokončna.
Vse cene so menda pripravili strokovnjaki
Ocena cene izgradnje nove enotirne proge se je najprej s 700 milijoni evrov podvojila, potem pa se je začela nižati. Vse ocene so menda pripravili strokovnjaki − po takratnih cenah. V vladi zdaj pojasnjujejo, da so v Evropi tudi dražji projekti, z daljšimi predori.
Nikoli ne bodo končane niti razprave, katera trasa bi bila primernejša in cenejša. Še eno neizpodbitno dejstvo pa je, da je kraški svet za vrtanje predorov med najbolj nepredvidljivimi in zahtevnimi.
Z enega na dva tira
V Sloveniji se že ducat let pregovarjamo celo o številu tirov na novi progi. Ob umestitvi v prostor leta 2005 je bil po pol desetletja iskanja najbolj primerne trase predviden en tir. Dve leti kasneje je (ista) prva vlada Janeza Janše predlagala in še pred iztekom svojega mandata leta 2008 dosegla spremembo v dvotirno progo. Z naslednjo spremembo državnega lokacijskega dovoljenja je vlada Boruta Pahorja projekt spet zožila na en tir. Sedanja vlada Mira Cerarja pa bi spet − v nedoločeni prihodnosti − gradila dva tira. Ker to, menda, projekta ne bi bistveno podražilo, saj bi le širili servisne rove.
Koliko nepovratnih evropskih sredstev bi 2TDK v resnici dobil, je seveda spet odvisno od tekmecev na evropskem razpisu. Drži, da je oportunitetno škodo, če se gradnja ne dokonča ali se spet zakasni, težko izračunati. Vendarle je v obtoku polmilijardna številka. Drži pa tudi, da ni jasno, kako bi se na spremembo odzvala Evropska investicijska banka EIB, ki naj bi nastopala (z nekaj sto milijoni evrov) kot pomemben posojilodajalec.
