IUV: Bo upravi pomagala država?

Sestanek vodstva Industrije usnja Vrhnika s predstavniki delavcev družbe ni obrodil sadov, zato se v ponedeljek obeta enourna opozorilna stavka.

Objavljeno
28. julij 2005 20.15
Vrhnika - Delavci Industrije usnja Vrhnika (IUV) se niso uspeli dogovoriti z upravo družbe, naj jim v celoti izplača junijske plače in regres. Če uprava, ki jo vodi Anita Ličen, v naslednjih dneh ne bo našla denarja, bodo v ponedeljek ob 13. uri eno uro opozorilno stavkali na dvorišču usnjarne. Medtem je uprava v četrtek na ljubljansko okrožno sodišče oddala načrt finančne organizacije družbe, ki je že mesec dni v prisilni poravnavi.

“Agonija traja že predolgo. Medtem, ko smo zaposleni skušali pomagati družbi na vse načine, njen lastnik, država, že več let očitno ne ve, kaj bi z njo. Že dvakrat smo se za obdobje šestih mesecev odpovedali desetim odstotkom že tako majhne plače. Brez besed smo pristajali tudi na prerazporejanje delovnega časa. Toda nekje je meja. V tem času je bilo odpuščenih 1.200 ljudi, a se nič spremenilo v organiziranosti podjetja. Obenem pa se tudi država kot največja lastnica IUV mačehovsko obnaša do svoje lastnine, pri čemer naša družba še zdaleč ni edini tovrstni primer,” je povedal vodja stavkovnega odbora Jure Gradišek.

Ponedeljkovo stavko na Vrhniki tako lahko prepreči le še čudež. Uprava je danes zaposlenim ponudila postopno izplačilo zaostale plače v treh delih do 15. avgusta, kar so ti zavrnili. “Zahtevamo izplačilo v celoti, saj je socialni položaj večine naših zaposlenih zelo težak in morajo plačevati položnice. Uprava pa nam je pojasnila, da likvidnostnih sredstev ni,” je pojasnil predstavnik sindikata Slavko Zalar. Če plače ne bo do 18. avgusta, bodo po njegovih besedah “zaostrovali razmere”.

654 zaposlenih v vrhniški usnjarni, ki so v povprečju stari 42 let, mesečno pa zaslužijo 117.500 tolarjev bruto, je pred dnevi uprava obvestila, da je NLB družbi zamrznila obe kreditni liniji in jo spravila na rob likvidnosti. Zaposleni so razočarani nad državo, ki v več poizkusih ni zmogla in hotela prodati družbe enemu izmed zainteresiranih ponudnikov. Razočarani so tudi nad občinskimi veljaki, ki se po njihovem niso niti enkrat javno zavzeli za ohranitev delovnih mest v podjetju, na račun katerega se je Vrhnika razvijala več desetletij.

V upravi družbe menijo, da “stavka ne bo rešila ničesar”.

“Zaposlenim smo pojasnili, da je stavka v trenutku, ko ima družba relativno veliko naročil, neprimerna oblika reševanja nastalega problema, saj bi lahko ogrozila realizacijo že sprejetih naročil kupcev,” so sporočili iz uprave. Nekateri zaposleni v IUV bodo tako morali po naših podatkih odditi na delo tudi v soboto zjutraj, med njimi tudi delavci popoldanske izmene iz Šmartnega pri Litiji, kjer že dve leti sameva zaprt obrat IUV, ki pa družbo kljub temu letno stane približno sto milijonov tolarjev. “Težavna situacija se bo rešila, ko se bo država, glavni upnik in največji lastnik, izjasnila, kaj namerava z družbo, kar bo morala storiti najkasneje do skupščine, 30. avgusta,” je še pojasnila Anita Ličen. Potrdila je, da je družba kljub nejasni “usodi” trimilijardne državne terjatve do IUV na okrožno sodišče včeraj poslala načrt finančne reorganizacije družbe v prisilni poravnavi.

Država se je spravila tudi na akontacijo

V slovenski usnjarski industriji je zaposlenih 5.483 ljudi, od tega 654 v IUV. “V celotni oblačilni dejavnosti je leten upad števila zaposlenih šest do sedem odstotkov. Sprašujemo se, ali bo tega konec, ko bodo izginila vsa delovna mesta. Izkoristiti bi morali znanje in odzivnost za izdelovanje malih serij,” meni Jože Türkl iz sindikata tekstilne, usnjarske in predelovalne industrije. “Pri tem je najbolj škandalozno, da morajo delavci neprestano popuščati in pristajajo na prilagoditve delovnega časa. Država pa si želi tudi pri predlagani akontaciji prvega obroka že tako majhne plače pristaviti piskrček in takoj pobrati delež za prispevke, čeprav bi lahko to storila naknadno. S tem dokazuje, da ji ni mar za nevzdržni socialni položaj zaposlenih,” opozarja Türkl.

Preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.