Izzivi v letu krepke rasti

Helsinško zasedanje evropskih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank poteka pod vtisom najnovejših napovedi letošnje gospodarske rasti v Sloveniji, Evropski uniji in svetu.

Objavljeno
08. september 2006 21.23
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Helsinško zasedanje evropskih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank poteka pod vtisom najnovejših napovedi letošnje gospodarske rasti v Sloveniji, Evropski uniji in svetu. Te prinašajo zmerni optimizem, saj gre – povprečno in statistično – tako rekoč vsem nekoliko bolje, kot je bilo pričakovati. Kot kaže, niti draga nafta ni zaustavila letošnjega vala globalne gospodarske konjunkture, ki stari celini obeta najvišjo gospodarsko rast po zlatih časih nove ekonomije leta 2000. Za nas je še posebej spodbudno gospodarsko oživljanje v Nemčiji in drugih razvitih državah Unije, ki napoveduje nadaljevanje večjega uvoznega povpraševanja.

Kar zadeva Slovenijo, so očitno pravilne tudi napovedi tistih ekonomistov, ki predvidevajo, da bo letošnja gospodarska rast precej višja od spomladi napovedane, 3,9-odstotne: če se bodo ugodna gibanja iz prve polovice leta nadaljevala, se bo letos bruto domači proizvod povečal za približno pet odstotkov, kar je za naše nereformirano gospodarstvo pravzaprav skrajna meja. Takšna rast se morda komu zdi visoka in bo zagotovo še predmet predvolilne retorike, a je letos za svetovne razmere pravzaprav povprečna. Je pa naša posebnost tudi v tem, da je eden glavnih motorjev rasti gradnja avtocest, ki je podprta z izdatnim zadolževanjem Darsa na podlagi državnih poroštev. Tako podprta rast je zato lahko varljiva, saj so računi izstavljeni davkoplačevalcem z zamikom – lahko tudi tedaj, ko so zunanje okoliščine manj ugodne od sedanjih. Pa še nekaj velja dodati: če bi vlada resno mislila z reformami, bi lahko s pridom izkoristila sedanji val svetovnega gospodarskega optimizma.

In če že zdaj ne varčuje Dars, bi morala v obdobju krepke rasti varčevati vsaj država – z manjšim proračunskim primanjkljajem, ki nam ga zdaj realno omogočajo večji proračunski prilivi. Minister Bajuk je sicer ob robu helsinškega srečanja zagotovil le, da Slovenija teh »dobrih časov« ne bo izkoristila za povečanje porabe. Ali bo res tako, bomo lahko davkoplačevalci presojali prihodnji teden, ko bo menda naposled le končan drugi krog usklajevanja o proračunih 2007 in 2008.