Tiskane izdaje
Število brezposelnih se na Koroškem že tretje leto počasi, a vztrajno zmanjšuje. Konec novembra je bilo v regiji brez dela 2972 ljudi. Razmere na trgu dela bi bile precej slabše, če si ljudje po številnih stečajih ne bi našli službe v sosednji Avstriji. Številni mladi in tudi malo starejši pa se v iskanju najboljše zaposlitvene možnosti odločajo tudi za samostojno podjetniško pot. K temu jih spodbuja tudi država.
Po podatkih Žareta Markoviča, slovenskega svetovalca pri Euresu, se s Koroške čez mejo na delo vsak dan vozi 2232 Korošcev: »Največ, 457, jih je zaposlenih v industriji, 305 v gradbeništvu, v trgovini dela 282 Korošcev, v gostinstvu in gastronomiji jih je 352, prek zaposlitvenih agencij pa je v sosednji državi zaposlenih 296 ljudi iz Mežiške, Mislinjske in Dravske doline.«
Največji in najpomembnejši zaposlovalec čez mejo, med iskalci zaposlitve tudi najbolj zaželen, je podjetje Mahle. »Ne samo plače, ki so v avstrijski industriji zelo dobre, predvsem korektni odnosi vodstva do zaposlenih so tisti, zaradi katerih so ljudje zadovoljni s službo čez mejo,« ugotavlja Markovič.
Kolone vozil, ki vsako jutro mejo prečkajo na Holmcu, se vijejo tudi skozi Prevalje. »Avstrijska podjetja iščejo različne profile, tudi takšne, ki jih potrebuje domača industrija. Nekatera podjetja v Mežiški dolini imajo zaradi tega že resne težave, čeprav tega ne priznajo,« ugotavlja prevaljski župan Matic Tasič, zaskrbljen, ker o odhodu na tuje veliko mladih razmišlja že v času študija.
»Ni malo družin, ki so se odločile, da si v Avstriji zgradijo tudi hiše. Lokalna skupnost je na prodaj ponudila zemljišča po ugodni ceni. Mi jim tega ne moremo ponuditi, ker zemljišč nimamo,« opozarja Tasič. Po njegovem bi bilo marsikaj drugače, če bi podjetja v Sloveniji mlade ljudi zaposlovala za nedoločen čas, ne pa da iščejo zaposlitvene načine, ki so v prid samo njim, ne pa tudi mladim.
Štirje meseci za piljenje in preverjanje podjetniške ideje
Njih sicer država spodbuja, naj stopijo na samostojno podjetniško pot. V okviru programa Podjetno v svet podjetništva za problemsko območje, ki ga na Koroškem izvaja Regionalna razvojna agencija za Koroško, se ta čas uri že sedma skupina bodočih podjetnikov. Tokrat z območja Podvelke, Ribnice na Pohorju in Radelj ob Dravi.
Jure Knez, vodja projekta in notranji mentor bodočim podjetnikom, opozarja, da udeleženci programa prihajajo z zelo različnimi podjetniškimi idejami. Največ jih je v storitveni dejavnosti, manj v proizvodnji, ki že na začetku terja več denarja.
V štirih mesecih s polnim delovnim časom in minimalno plačo podjetniško idejo z njihovo pomočjo, strokovnimi delavnicami, delom na terenu, nasveti zunanjih mentorjev in individualnim svetovanjem tako razvijejo,
Največji strah: Bo zaslužka dovolj za položnice?
Ali bom zaslužil dovolj, da bom plačal prispevke? je najpogostejše vprašanje, ki ga bodoči podjetniki postavljajo mentorjem. »Njihovi strahovi so seveda utemeljeni. A pomembno je, da verjamejo vase in da radi delajo to, kar delajo, saj so le tako pripravljeni vlagati v realizacijo podjetniške ideje več energije. Temu pa se na začetku podjetniške poti skorajda ni mogoče izogniti,« pravi Knez, ki trdi, da se velikokrat najboljše podjetniške ideje razvijejo iz hobijev. Drugi njihov največji strah je povezan s prodajo. Mentorji jih učijo: »Noben produkt ne prodaja sam sebe. Predvsem v prodaji je treba trdo delati.«
Tridesetletna Saša Širec, študentka prava iz Podvelke, si želi, da bi v svojem podjetju kupcem ponujala različne aranžmaje, vabila in voščilnice, izdelane iz naravnih materialov. Njen potencialni trg ni le Slovenija, temveč zaradi bližine tudi Avstrija. Za razliko od Bojana Debeljaka z Remšnika bo na podjetniško pot stopila sama, Bojan pa potrebuje ekipo treh ljudi.
»Ljudje imajo raje varno zaposlitev in niso pripravljeni tvegati,« pove 33-letnik, ki bo v svojem podjetju strankam ponujal optimiziranje poslovanja s pomočjo individualnih računalniških aplikacij. Da bi lahko uresničil svojo poslovno vizijo, je pustil službo za nedoločen čas.
