Komu koristi?

V ZSSS nezadovoljni z odpovedjo pogodbeSplošna kolektivna pogodba naj bi bila dokument, ki na ravni gospodarstva države določa minimum socialnih pravic zaposlenih.

Objavljeno
29. september 2005 21.37
Grega Repovž, novinar notranjepolitične redakcije
Ljubljana - Splošna kolektivna pogodba naj bi bila dokument, ki na ravni gospodarstva države določa minimum socialnih pravic zaposlenih. Dokument, ki naj bi urejal splošno raven, raven pravic vseh, ki so zaposleni v gospodarstvu, višje ravni pa naj bi bile urejene najprej v panožnih kolektivnih pogodbah (odvisno od propulzivnosti in cene dela v posameznih dejavnostih), nato pa v podjetniških kolektivnih pogodbah (glede na donose in cene dela v posameznem podjetju). Z drugimi besedami: v interesu zaposlenih bi moralo biti, da imajo ne glede na morebitne panožne in podjetniške pogodbe minimalne pravice zapisane v splošni pogodbi.

V prvih letih socialnega sporazumevanja in kolektivnega dogovarjanja je to držalo. A splošno kolektivno pogodbo so v minulih letih začeli zlorabljati delodajalci. Tako jih je nemalo upoštevalo le splošno kolektivno pogodbo, o panožnih in podjetniških pa se niso hoteli pogajati – ker bi seveda morali standarde prilagoditi donosom v svoji panogi. Potem ko je bil spremenjen še zakon o delovnih razmerjih, v katerega so bile vnesena temeljna določila splošne kolektivne pogodbe, je slednja postala za zaposlene še manj relevantna.

Danes se za njen obstoj borijo predvsem dvoji. Prvi so seveda delodajalci, ki demagoško trdijo, da hočejo zaščititi delavce, dejansko pa jim splošna kolektivna pogodba omogoča, da pri oblikovanju plač in pravic ne upoštevajo stanja v lastnih panogah in podjetjih. Druge so manjše sindikalne centrale, ki so na ravni panog šibkejše, nekatere celo niso organizirane panožno, temveč regionalno, zato so tudi življenjsko vezane na njen obstoj. Tu se skriva tudi odgovor, zakaj se največja sindikalna centrala, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, o splošni kolektivni pogodbi že več kot leto in pol ne pogaja več: ker je dovolj močna, da se je usmerila predvsem na panožno in podjetniško raven.

Iz izjav delodajalcev je jasno, da si obstoj splošne kolektivne pogodbe zelo želijo, pa čeprav so jo zdaj taktično odpovedali. Zagotovo ne zato, da bi imeli delavci več pravic.