Kopač in Vresek pred preiskovalno komisijo

Ljubljana - Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v 83 gospodarskih družbah, je danes zaslišala nekdanja predsednika skupščine Kada Janeza Kopača in Marka Vreska. Oba sta poudarila, da skupščina Kada nikoli ni odločala o konkretnih poslih, saj to ni bilo v njeni pristojnosti, in menila, da je Kad v njunem času dobro opravljal svoje poslanstvo.

Kopač, ki je bil predsednik skupščine v obdobju 1996-2000 in nato z nekaj prekinitvami še do leta 2003, je pojasnil, da se je skupščina v času njegovega predsedovanja najprej posvečala oblikovanju programa dolgoročnega razvoja Kada, medtem ko se v konkretne posle ni spuščala. Program je po Kopačevih besedah temeljil na maksimiranju premoženja, kar je bil vedno interes Kada. "Tudi pri prodaji Leka je Kad na podlagi odločitve nadzornega sveta izposloval maksimalen donos in povečal prevzemno premijo," je spomnil Kopač.

Sestava skupščine je bila v Kopačevem obdobju zelo pestra, skupščina pa po njegovih zagotovilih ni bila povezana s kakšno stranko ali državnim zborom. V pristojnosti skupščine je bilo predvsem imenovanje direktorja oz. predsednika uprave. Na očitke predsednice preiskovalne komisije Polonce Dobrajc (SDS), da se je v njegovem sedemletnem predsedovanju skupščini v Kadu zamenjalo kar osem predsednikov uprav, od tega kar pet v obdobju 1996-2000, je Kopač odgovoril, da je do razmeroma hitrih menjav prihajalo zaradi zakonodajnih sprememb in hitrega političnega dogajanja.

Kopač se je strinjal, da je status Kada specifičen, in dejal, da je naloga vlade, da to njegovo specifičnost upravlja v skladu z dolgoročnim namenom, transparentno in korektno. "V mojem času smo na te izzive korektno odgovorili," je poudaril in dodal: "Za moj čas lahko ocenim, da je Kad dosegel svoj namen in deloval optimalno."

Vresk: Kad je deloval optimalno

Da je Kad deloval optimalno, je prepričan tudi Vresk, ki je bil predsednik skupščine od konca leta 2003 do konca leta 2004. Zatrdil je, da je Kad zneske, ki jih je določila vlada, vedno korektno odvajal v pokojninsko blagajno. Tudi Vresk je poudaril, da se skupščina nikoli ni vpletala v konkretne posle. "O posameznih poslih nismo bili informirani, to je bila stvar uprave in nadzornega sveta," je zatrdil.

Po Vreskovih pojasnilih je skupščina Kada od finančnega načrta družbe pričakovala, da Kad pripelje do sredstev, ki jih mora zagotavljati za pokojninsko blagajno, in do dobička. "Finančno načrt je moral biti takšen, da je zagotavljal uspešnost Kada," je poudaril in dodal, da se podrobnosti finančnega načrta ne spomni.

Gomišček se je opravičil

Preiskovalna komisija, ki je začela delovati 16. januarja letos, bi morala danes zaslišati tudi zdajšnjega predsednika skupščine Kada Gregorja Gomiščka, a se je opravičil. Doslej je komisija zaslišala nekdanja predsednika nadzornega sveta Kada Bojana Maherja in Mirka Kalužo, sedanjo predsednico nadzornikov Kada Andrijano Starino Kosem, nekdanjega direktorja Soda Antona Končnika, predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka, nekdanjega predsednika uprave Kada Jožeta Leniča, direktorja Soda Marka Pogačnika, nekdanjega direktorja Soda Igorja Kušarja, nekdanjega direktorja Soda in ATVP Marka Prijatelja, sedanjega direktorja ATVP Nevena Boraka, nekdanjega direktorja ATVP Jovana Lukovca, Kajo Špiler iz nekdanjega vodstva Soda ter nekdanjega člana nadzornega sveta Kada Alfreda Killerja.

Komisija bo v okviru obravnave prvih desetih primerov podjetij, med katerimi je na šestem mestu Mercator, zaslišala direktorje in predsednike upravnih odborov Soda, predsednike uprave in nadzornega sveta Kada, direktorje in predsednike strokovnega sveta ATVP, pristojne ministre in državne sekretarje, in sicer za obdobje, v katerem so potekale odprodaje deležev v podjetjih.