Tiskane izdaje
Svet ECB je kmalu po propadu investicijske banke Lehman Brothers in izbruhu najhujše globalne finančne krize po drugi svetovni vojni med oktobrom 2008 in majem 2009 ključno obrestno mero znižal s 4,25 odstotka na odstotek.
Na tej ravni je nato obrestna mera vztrajala vse do pomladi 2011, ko je svet ECB kljub vse bolj negotovim razmeram v območju evra v dveh korakih, ki so ju številni poznavalci ocenili za zgrešena, obrestno mero zvišal na 1,5 odstotka.
Takratni argument osrednje denarne ustanove območja evra je bil, da želi preprečiti krepitev inflacijskih pričakovanj, saj je bila inflacija zaradi vse dražjih energentov visoka in kar precej nad srednjeročnim ciljem ECB, ki je pri okoli dveh odstotkih.
A kriza v evrskem območju se je vse bolj poglabljala in s periferije širila vse bolj proti osrednjim državam, svet ECB pa je že takoj po prihodu novega predsednika Maria Draghija obrestno mero znižal za 0,25 odstotne točke, kmalu zatem pa spet na odstotek.
Po pričakovanjih večine analitikov, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, se v četrtek prvič v več kot 13-letni zgodovini območja evra obeta znižanje cene denarja pod en odstotek.
Glede na to, da je mandat ECB predvsem zagotavljanje cenovne stabilnosti, je razloge za najverjetnejše znižanje obrestne mere iskati v umirjanju inflacijskih pritiskov zaradi padca cen energentov. ECB pričakuje, da se bo letna inflacija do konca leta vrnila v okvirje, ki so skladni z njenim ciljem.
Znižanje obrestne mere sicer najverjetneje ne bo prineslo hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti, a vsaj nekoliko naj bi s tem olajšali breme tistim članicam območja evra, ki so v recesiji. V vsakem primeru pa želi ECB okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti v letošnjem letu. Zadnji podatki kažejo, da se utegne bruto domači proizvod območja evra letos znižati za precej bolj od napovedi. Nekateri omenjajo celo enoodstotno krčenje.
