Bonitetne ocene: pod drobnogledom kritičnih ocenjevalcev

»Dogajanje v državah vseskozi spremljamo in nadzorujemo, za novo ocenjevanje pa se odločimo, kadar zaznamo spremembe, ki bi utegnile vplivati na osnovno kreditno sposobnost države,« so za Nedelo pojasnili v eni izmed treh največjih bonitetnih agencij na svetu, Moody's, s katero ima Slovenija podpisano pogodbo za izdelavo kreditne ocene, saj tako zahtevajo investitorji, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Bonitetna agencija Moody's je s 6500 zaposlenimi navzoča v 28 državah, skupaj pa ocenjuje 110 držav, 11.000 korporacij, 22.000 javnih finančnih ustanov in 94.000 strukturiranih vrednostnih papirjev. Lani so imeli 2,3 milijarde dolarjev prihodka. Z agencijo Standard and Poor's nadzorujeta okoli 80 odstotkov trga, sledi jima Fitch Ratings, ki ga nadzoruje 14 odstotkov, zato jim pravijo Velike tri (The Big Three). In prav z vsemi tremi ima Slovenija sklenjeno pogodbo, po kateri naroči in plača izvedeno ocenjevanje. Koliko, ostaja skrivnost, saj je »višina plačila opredeljena kot poslovna tajnost, zato je ne moremo razkriti«, so pojasnili na finančnem ministrstvu, pri Moodysu pa so to naše vprašanje spregledali.

Kot je razvidno iz zadnje ocene Slovenije, ki so nam jo poslali iz Moodysa, so jo pripravili štirje analitiki, trije iz New Yorka in eden iz Londona. Ocena se je poslabšala z A2 na Baa2, kar pomeni, da je sposobnost odplačevanja dolgov primerna, hkrati pa obstajajo tudi špekulativni elementi, zato slovenski javni dolg velja za še bolj tveganega. V skladu s tem je bilo državi svetovano, naj sanira banke, popravi stanje javnih financ in oživi gospodarstvo. »V državah, ki jih ocenjujemo, nimamo vedno svojih analitikov,« je pojasnila tiskovna predstavnica Moodysa, »a ker imajo naši analitiki celovit vpogled v portfelj ocenjevanega subjekta, so usposobljeni za oceno posojilnega tveganja z različnih perspektiv, in to na globalni ravni. Naše ocene temeljijo na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, zbranih po javno dostopnih metodologijah. Pri ocenjevanju držav se opiramo zlasti na podatke o gospodarski rasti, finančni in institucionalni moči ter njeni odzivnosti na dogodke in nenadne, s posojili povezane šoke. Institucionalna stabilnost pomeni sposobnost države, da sprejme ukrepe, ki ji bodo omogočili povračilo dolgov.«

Po analizi glasujejo

Tiskovna predstavnica Moodysa je pojasnila, da ocene temeljijo tudi na opažanjih, ki jih analitiki pridobijo med obiski ocenjevane države in pogovori z njenimi predstavniki, podatke pa poleg tega črpajo še iz »številnih drugih virov, kot so raziskovalne ustanove, nevladne organizacije, vodilne banke in korporacije, pa tudi iz letnih poročil, prospektov, ekonomskih podatkov industrijskih združb in podatkov agencij, kot so centralne banke, ministrstva ali vlada«. Vsako oceno naj bi pripravila skupina ljudi z različnimi pogledi in specializacijami, njihovo število je odvisno od kompleksnosti zadolženosti države, ponavadi pa je analitikov od 10 do 15. Glavni določi okvire diskusije in predlaga končno oceno. Ko se analiza konča, skupina izglasuje izid.

Tiskovna predstavnica je še poudarila, da novo oceno javno objavijo izven delovnih ur trgovanja z vrednostnimi papirji na najbolj relevantnih finančnih trgih v želji, da bi na njih povzročili čim manj motenj.

Kritizirani kritizirajo

A ocene bonitetnih agencij Sloveniji povzročajo številne motnje, še zlasti negativne napovedi, ki jih pripisujejo poslabšanju razmer v slovenskem bančnem sektorju in nejasnemu načrtu dokapitalizacije bank. Kritika seveda boli, v slovenskem prostoru pa nikakor ne manjka niti (konstruktivnih) kritik bonitetnih agencij. Med očitki najdemo predvsem trditev, da preslabo predvidevajo prihodnje trende, tako da so lahko njihove ocene enkrat predobre, potem pa se, kot se je zgodilo Sloveniji, ki ji je Moody's julija oceno znižal za kar tri stopnje, v zelo kratkem času občutno znižajo. To je za državo, ki hoče izplavati iz finančnih težav, velika cokla, saj izgubi (del) ugled(-a) med tujimi vlagatelji, ki za posojilo želijo višje obresti ali pa ga sploh ne dajo. In to zadnje postaja vsak dan bolj slovenska realnost.

Kot je dejal eden od dolgoletnih direktorjev pri Svetovni banki in sedanji predsednik Slovenskega kongresa, Boris Pleskovič, je moč bonitetnih agencij prevelika - »objavijo tisto, kar je v njihovem interesu, notranje revizije pa zagotovo nimajo« -, njihove napake niso sankcionirane, poleg tega po njegovem analitiki svojega dela ne opravljajo prav dobro. »Zjutraj se priklopijo na internet, malo preberejo novice, kaj se dogaja po državah, in na tej podlagi spišejo, še najraje znižajo oceno. Kakšne večje analize za tem ni,« je kritično izjavil za Nedelo (tudi ekonomist Bogomir Kovač je pred kratkim dejal, da so k znižanju ocene najverjetneje dodali svoje tudi članki o težavah Slovenije v tujih časopisih). Pleskovič pa je dejstvo, da si denar dražje od nas izposojajo le še Grki in Portugalci, čeprav ima več evropskih držav slabše bonitetne ocene od Slovenije, pojasnil s tem, da »se vse dela v paketu, udarijo kar povprek po južni Evropi, kamor uvrščajo tudi Slovenijo, zato je ta deležna tudi tako visokih obrestnih mer na posojila kot najslabše ocenjene«. Ni edini, ki meni, da agencije pri zadnjih ocenjevanjih niso upoštevale, »da se v državi nekaj dogaja, da se sprejemajo reforme in ukrepi«, na kar so opozorili tudi na finančnem ministrstvu in v Združenju bank Slovenije.

Kako naprej?

Poznavalce tudi jezi, da se moramo bonitetnim agencijam dobrikati in si tako pridobiti njihovo čim boljše mnenje, saj smo menda premajhni, da bi se tujim finančnim analitikom sploh splačalo ukvarjati z našimi političnimi in gospodarskimi razmerami, zato so ocene bonitetnih agencij pravzaprav edino, na kar se finančniki zanašajo. Pri Moodysu sicer zatrjujejo, da so »bonitetne ocene zgolj eno izmed mnogih sredstev, ki so na voljo investitorjem pri odločanju, kam bodo vložili svoj denar«, hkrati pa dodajajo, da so njihove ocene »dobro predstavljene, skomunicirane in predvsem dobro razumljive na tržišču«. In povsem na koncu še, da »ocene niso priporočila, ali nekaj kupiti oziroma prodati, niti niso zagotovilo, da ne more nastati napaka«.

Morebiti je naša država res nekoliko prestrogo ocenjena, a to ne spremeni dejstva, da smo trenutno res v precej velikih težavah, ki zahtevajo hitro in učinkovito reševanje bank, če hočemo postaviti gospodarstvo na noge. To pa bo brez posojil iz tujine težko izvesti, saj državi zmanjkuje denarja, zaradi nižjih bonitetnih ocen pa na mednarodnih trgih slovenske (dolgoročne) obveznice niso zanimive. Potem ko se je Slovenija brez uspeha že nekajkrat poskušala zadolžiti na evropskih trgih, bo zdaj poskušala tam, od koder jo (čedalje bolj kritično) ocenjujejo: v ZDA oziroma na ameriških finančnih trgih.