BS: zagotoviti je treba vzdržnost financ in potrebne reforme

Zaradi poslabšanja razmer Banka Slovenije opozarja, da z uravnotežnjem javnih financ ni več mogoče odlašati.

Objavljeno
04. september 2012 21.38
*lvi* Banka Slovenije
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana - Svet Banke Slovenije (BS) je danes obravnaval gospodarska in finančna gibanja in ugotovil, da so se gospodarske razmere v drugem četrtletju poslabšale. Zaostrile so se do te mere, ko je jasno, da ni več mogoče odlašati z vzpostavljanjem verodostojnega ravnotežja javnih financ. Banka Slovenije: »Država in socialni partnerji morajo povrniti zaupanje in zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ z usklajenim pristopom k potrebnim reformam.«

Gospodarske razmere so se v Sloveniji poslabšale v drugem četrtletju in ostajajo neugodne. Poleg usklajenega pristopa k reformam so za uravnoteženje salda javnih financ potrebni še kratkoročni ukrepi. BS: »Pri tem bi kazalo v večji meri, vsaj prehodno, uporabiti ukrepe na prihodkovni strani proračuna, in v manjši meri ukrepe s praviloma močnejšimi negativnimi kratkoročnimi učinki na gospodarsko aktivnost, kot so nižanje vmesne potrošnje države ali investicij. Zmanjševanje primanjkljaja mora temeljiti tudi na nadaljnjih prilagoditvah plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, kjer to dopuščajo razmere.«

Bilančna vsota bank se je junija zmanjšala za 310 milijonov evrov na 48,8 milijarde evrov. Sposobnost bank za pridobivanje novih kreditov je bolj odvisna od deželnega tveganja kakor pa od bonitete posamezne banke.

Nadaljnje krčenje posojil nebančnemu sektorju, ki medletno znaša minus 5,2 odstotka, je posledica negotovosti glede virov, predvsem pa pesimističnih izgledov v gospodarstvu. Bruto dohodek bank se je sicer v prvem polletju glede na enako obodbje lani zvišal za dobro desetino. Zaradi povišanja stroškov oslabitev in rezervacij za 43 odstotkov glede na primerljivo obdobje lani pa so slovenske banke poslovanje v letošnjem prvem polletju konačele z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 17 milijonov evrov. Toda zaradi zniževanja neto obrestnih prihodkov je mogoče pričakovati ponovno poslabšanje bančnih rezultatov v drugi polovici leta.