Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčna uprava ne pozna zavezancev, davek pa se kljub temu steka v slovenski proračun. Do 4. septembra je Slovenija iz osmih držav in z ozemelj, ki ne razkrivajo imen bančnih varčevalcev, dobila skoraj dva milijona evrov davka na obresti.
Na Generalnem davčnem uradu poudarjajo, da podatki o nakazilih davka na obresti iz tujine še niso dokončni, zato bodo zneski nazadnje nekoliko višji. »Večina držav prihodke torej nakaže julija, razen ozemelj Velike Britanije, ki se jim davčno leto konča na začetku aprila in sredstva nakažejo oktobra, a v tem primeru gre za manjše zneske,« pojasnjujejo na Generalnem davčnem uradu.
Govorimo o državah in ozemljih, ki jim evropska obrestna direktiva omogoča, da obrestnih prihodkov tujih rezidentov v bankah na svojem ozemlju ne razkrivajo davčnim upravam v domovinah tujih varčevalcev, dolžne pa so jim odstopiti tri četrtine davka na obresti, ki ga na svojem ozemlju z davčnim odtegljajem zberejo pri njihovih rezidentih. »Države in območja, ki so nam dolžna odstopiti 75 odstotkov davčnega odtegljaja, ki ga zberejo pri slovenskih rezidentih, so nam ta sredstva dolžna nakazati v šestih mesecih po koncu svojega davčnega leta,« dodajajo na davčni upravi. Med državami, ki so pri davku na obresti po uveljavitvi direktive uporabljale mehanizem davčnega odtegljaja, je bila najprej tudi Belgija, ki je 1. januarja 2010 prešla na avtomatične izmenjave informacij o davčnih zavezancih za davek na obresti, zato tudi nakazil iz te države ni več.
Največ iz Avstrije
Direktivo sveta (2003/48/ES) o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti so članice Evropske unije sprejele leta 2003, uporabljajo jo od 1. julija 2005. Največ davka iz obdavčitve obresti na bančne prihranke Slovenija vsa leta dobiva iz Avstrije – za leto 2011 ji je ta država odstopila 1,420 milijona evrov davka na obresti iz prihrankov, ki jih na območju Avstrije hranijo državljani Slovenije (glej tabelo).
Avstrija in Luksemburg, ki jima obrestna direktiva v primerjavi z drugimi članicami še vedno omogoča, da ne razkrivata imen varčevalcev, sta dolžna obresti na bančne prihranke obdavčiti po predpisani stopnji, ki od 1. julija 2011 znaša 35 odstotkov. To je precej nad obdavčitvijo v Sloveniji, ki za obresti na bančne prihranke zdaj uporablja 20-odstotno obdavčitev, po 1. januarju 2013 pa bo po zakonu za uravnoteženje javnih financ višja, 25-odstotna. Davčnemu odtegljaju in višji obdavčitvi obresti na prihranke v Avstriji in Luksemburgu se slovenski rezidenti sicer lahko izognejo, a le tako, da se razkrijejo slovenski davčni upravi, kakor predvideva zakon o davčnem postopku. Davčna uprava zavezancu izda potrdilo o rezidentstvu, ki ga bo obvarovalo pred davčnim odtegljajem obresti v Avstriji in Luksemburgu – davek, precej nižji, bo plačal v Sloveniji. Takšna potrdila izdaja davčni urad v Kranju, torej tudi za rezidente, ki so sicer vpisani v registre na drugih območnih uradih.
Po slovenskih davčnih zakonih so rezidenti Slovenije – ponavadi so to državljani s stalnim bivališčem v državi, čeprav veljajo še druga merila za določanje (davčnega) rezidentstva – slovenski davčni upravi dolžni poročati o obdavčljivih dohodkih na območju Slovenije in iz tujine, ker v Sloveniji velja načelo obdavčitve po svetovnem dohodku. Davčna uprava podatkov o napovedih obrestnih prihodkov iz tujine ne zbira posebej, tako je na voljo le skupni podatek: za leto 2011 je do konca julija izdala 49.961 odločb o odmeri davka od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah za leto 2011 ter z njimi odmerila 18,191 milijona evrov davka, leto prej 17,057 milijona evrov. Le pri obrestih na bančne in hranilniške prihranke velja olajšava, zato je iz obdavčitve izvzetih tisoč evrov.
