Cilj je močnejša 
in enotnejša zbornica

Ljubljana – »Zavedam se, v kaj se podajam. Razmere v kmetijstvu niso preproste, po drugi strani je tudi med člani zbornice kar veliko razočaranih,« je dan po prepričljivi izvolitvi povedal novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič.

Naslednik Cirila Smrkolja si ne dela utvar, ko pravi, da bo v danih razmerah njegova prva naloga ustvariti zaupanje članstva v povezovalno in v nastopih navzven enotno zastopanje interesa članstva. Zato je na svoji prvi javni predstavitvi po izvolitvi tudi poudaril, da ob kandidaturi na volitvah v KGZS ni meril na predsedniško mesto.

»Po posvetovanju z izvoljenimi člani na Kmečki listi je bilo stališče, da je te delitve v slovenskem kmetijstvu dovolj in da je treba nekaj spremeniti, saj članov zbornice in kmetov ne zanima, kdo je čigav, ampak je treba stopiti skupaj in skupaj nekaj premakniti.« Pravi, da bo samo z močno podporo članstva upoštevan sogovornik ministra in drugih v pogajanjih za reševanje težav, ki žulijo kmete.

Svoj način dela je predstavil z besedami, da predlogi in stališča zbornice ne smejo prihajati le iz ozkih krogov, temveč morajo priti iz strokovnih in območnih odborov, ki jih zadeva tematika, in njihova stališča so lahko predlog upravnega odbora za odločanje.

»Razmere v slovenskem gospodarstvu in kmetijstvu so težke, na vseh koncih se pričakuje racionalizacija, torej bo naša naloga, da smo tudi pri tem skromni. Ljudem bomo morali pokazati, da se trudimo, da bodo to našo prizadevnost tudi občutili. Zbornični prispevek ni davek in ni dar, ampak je zakonsko določena dajatev, ki jo član mora plačati. S tem denarjem je treba delati racionalno, člani morajo vedeti, kam gre, za kaj se porablja in kaj zanj dobijo.«

Novi prvi mož KGZS ni naklonjen spreminjanju zakona o zbornici, s katerim naj bi po koalicijski pogodbi skrčili obvezno članstvo le na prejemnike subvencij (s sedanjih 110.000 na 60.000). To bi namreč po njegovem mnenju tudi zaradi manjših prihodkov zamajalo temelje zborničnega dela, ki ga predstavljajo tudi vse strokovne službe v okviru območnih zavodov. Ne nasprotuje pa morebitni reorganizaciji dela služb v okviru zbornice, saj bi bil po njegovem čas za posodobitev dela svetovalne službe tudi z izobraževanjem in svetovanjem na področju financ, ekonomije, trženja.