Tiskane izdaje
Kot navaja, se je 208 od 297 kršitev nanašalo na pravne osebe ali podjetnike, ki z delavcem niso sklenili pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca niso prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Poleg tega so inšpektorji zaznali tudi 44 kršitev, ko je pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva.
Za zaposlovanje na črno se skladno z zakonom šteje tudi, če posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno. Tovrstnih kršitev so inšpektorji med januarjem in julijem ugotovili 29, je pojasnil Rančigaj.
V devetih primerih je bila po njegovih besedah ugotovljena tudi kršitev, ko je pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, omogočil delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali omogočil, da to napotnico za delo uporabi druga oseba.
Glavni inšpektor je spomnil še, da je konec julija začela veljati novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki slovenski pravni red prilagaja evropski zakonodaji.
Nadzor nad izvajanjem določb novele bo tudi v prihodnje ena od temeljnih prioritet inšpektorata za delo, je poudaril Rančigaj, ki je opozoril, da se zaposlovanje na črno že vrsto let kaže kot eden izmed ključnih problemov na področju izvajanja delovnopravne zakonodaje in da je pojav sive ekonomije v času zaostrenih gospodarskih razmer še posebej izpostavljen.
»Zaposlovanje na črno ima številne negativne učinke, na eni strani za delavce, ki so zaposleni na črno, saj ti delavci niso vključeni v obvezna zavarovanja, na primer za primer nezgode pri delu, prav tako pa imajo težave pri uveljavljanju pravic, ki sicer pripadajo zakonito zaposlenim delavcem,« je izpostavil inšpektor. »Na drugi strani pa ima zaposlovanje na črno negativne učinke tudi v širšem družbenem kontekstu, saj delodajalci z neplačevanjem davkov in prispevkov ne prispevajo v državni proračun oziroma v ustrezne blagajne,« je dodal.
