Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski koncesionarji, ki prirejajo klasične in posebne igre na srečo, so v letu 2011 ustvarili 369,5 milijona evrov bruto prihodkov od iger na srečo, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej, navaja STA. To je dober odstotek bruto domačega proizvoda in najmanj v zadnjih sedmih letih.
Skupni bruto prihodki od iger na srečo so se v Sloveniji vse do leta 2007 povečevali, v letu 2008 pa je že bilo zaznati rahel padec. Tako so se leta 2009 zmanjšali za 6,6 odstotka in v letu 2010 za dodatnih 7,4 odstotka. Lanski nekaj več kot enoodstoten padec pa kaže na umirjanje padanja igralniških prihodkov, ugotavlja Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo.
Urad v poročilu o delu v letu 2011, ki ga je pripravil za obravnavo na seji vlade, še navaja, da so se prihodki v igralnicah zmanjševali v celotnem preteklem sedemletnem obdobju, medtem ko so igralni saloni prvi padec prihodkov utrpeli šele predlani. Krivulja prihodkov od klasičnih iger na srečo se je navzdol obrnila po letu 2008, a je lani že zabeležila rast.
Konec lanskega decembra se je v Sloveniji prirejalo 14 klasičnih iger na srečo, imeli smo devet igralnic in 32 igralnih salonov.
Igre na srečo je dovoljeno prirejati le na podlagi koncesije, ki jo dodeli vlada. V državni proračun se je lani iz tega naslova steklo 77,8 milijona evrov, do dela sredstev pa so bile upravičene tudi lokalne skupnosti ter invalidske, humanitarne in športne organizacije.
