Dokončna zelena luč za evro

Bruselj - Finančni ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju prižgali dokončno zeleno luč za uvedbo evra v Sloveniji s 1. januarjem 2007, so sporočili diplomatski viri. Sprejeli so namreč pravne podlage za takšen korak ter določili končno menjalno razmerje med slovenskim tolarjem in evrom, ki bo enako kot dosedanji centralni tečaj znašalo 239,640 tolarja za evro. Slovenija bo v evroobmočje prihodnje leto vstopila kot prva in za zdaj edina novinka ter postala njegova 13. članica.

Slovenija v evroobmočje z dovolj nove gotovine

Slovenija bo oskrbljena s 75 tonami bankovcev v vrednosti 850 milijonov evrov ter tisoč tonami kovancev v vrednosti 80 milijonov evrov. Kovance s slovenskimi nacionalnimi podobami bodo kovali na Finskem, kovanje pa bo steklo v kratkem - za njegov začetek je bila nujno potrebna današnja odločitev.

Iz obtoka bo po prehodu s tolarja na evro - kroženje obeh valut je predvideno dva tedna - vzetih 143 ton bankovcev in 710 ton kovancev stare slovenske valute, ki bodo imeli približno vrednost 800 milijonov evrov. Umik se bo začel januarja, sklenjen pa bo marca prihodnje leto. Oskrba z bankovci evra pa bo stekla že decembra, s kovanci pa že septembra.

Prav tako bodo po besedah Mitje Gasparija od 15. decembra državljanom na voljo začetni zavojčki evrov. Za splošno javnost jih bo pripravljenih 450 tisoč, s 44 kovanci v vrednosti 12,52 evra, za blagajne pa 150 tisoč, s 550 kovanci v vrednosti 201 evra, na voljo pa bodo od 11. decembra.

Uresničitev ene od ključnih strateških prioritet

Uvedba skupne evropske valute evro za Slovenijo sicer pomeni uresničitev ene od ključnih strateških prioritet, ki si jo je država zastavila še pred samim vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 in v katero je vložila okrepljene napore, še posebej v zadnjih dveh letih, ko je morala izpolniti vse t. i. konvergenčne ali tudi Maastrichtske kriterije, ki jih za evro predpisuje pogodba o EU.

Za oceno svoje pripravljenosti je država zaprosila 2. marca letos, da kriterije izpolnjuje, pa sta Evropska centralna banka (ECB) kot tudi Evropska komisija v ločenih konvergenčnih poročilih potrdili 16. maja. Istočasno je komisija članicam izdala priporočilo, naj ji prižgejo zeleno luč za vstop v evroobmočje, kar se je na najvišji ravni, vrhu EU, 16. junija tudi zgodilo. Dan prej je svoj pristanek dal tudi Evropski parlament.

Kaj je ključni element uvedbe evra?

Država svojo denarno suverenost položi v roke ECB, ki s sedeža v Frankfurtu vodi skupno denarno politiko članic evroobmočja. Odpove se svoji nacionalni denarni enoti, v primeru Slovenije je to tolar, ter preide na skupno evropsko valuto evro. Slednjo v tem trenutku uporablja 12 od 25 držav članic EU, a stalno pravico od odstopa do evra imata le dve, Velika Britanija in Danska, vse ostale pa so zavezane uvesti evro.

Čeprav izgubi denarno suverenost, država še vedno ostane vpeta v oblikovanje denarne politike evroobmočja. Guverner Banke Slovenije - funkcijo opravlja Mitja Gaspari - bo tako z vstopom Slovenije v evroobmočje postal član sveta guvernerjev, osrednjega organa odločanja v ECB, ki je pristojen za definiranje denarne politike in ki daje navodila izvršnemu odboru ECB, ki to politiko uresničuje.

Sicer pa nove naloge z vstopom v evroobmočje ne čakajo le guvernerja, temveč tudi finančnega ministra Andreja Bajuka, ki bo postal član evroskupine, to je skupine finančnih ministrov članic z evrom, ki se enako kot finančni ministri EU sestaja vsak mesec in dejansko sprejema vse ključne gospodarsko-finančne odločitve, ki so vezane na delovanje evroobmočja. Evroskupina je Bajuka povabila, naj se njenih srečanj začne udeleževati že septembra.

Bajuk: Slovenija mora nadaljevati strukturne reforme

Minister Bajuk je po današnji odločitvi Sveta finančnih ministrov Evropske unije, da lahko Slovenija s 1. januarjem leta 2007 uvede evro kot zakonito plačilno sredstvo, dejal, da si sedaj država ne more privoščiti neizvajanja strukturnih reform. Ob tem je Bajuk izpostavil reforme na področju pokojninskega sistema ter napovedal, da bo sveženj reform v državnem zboru predstavljen v septembru.

Bajuk je sicer menil, da so lahko Slovenci na današnjo odločitev finančnih ministrov EU upravičeno ponosni, pri čemer je opozoril, da Slovenija z uvedbo evra prevzema tudi odgovornost.

Uspeh Slovenije na poti v evroobmočje je po Bajukovem mnenju predvsem posledica "koordinacije med monetarno in fiskalno politiko", svoj prispevek pa so, tako Bajuk, dali tudi socialni partnerji, ki so se sporazumeli o in tudi izvajali restriktivno plačno politiko.

"Upam, da bodo ti faktorji še naprej prisotni," je ob tem v zvezi z delovanjem Slovenije kot članice evroobmočja dejal Bajuk.

Almunia: Vstop v evro priložnost, a tudi izziv

Sprejeli smo pomembno, zgodovinsko odločitev, da Slovenija s 1. januarjem 2007 postane 13. članica evroobmočja, sta danes ob robu zasedanja finančnih ministrov sporočila predsedujoči, finski finančni minister Eero Heinaluoma in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. "Prepričani smo, da bo ta širitev uspešna. Gre za veliko priložnost, a tudi velik izziv," je k temu še dodal komisar.

Kot je pri tem opozoril, bo namreč po vstopu v evroobmočje na strani Slovenije potrebno vodenje takšne gospodarske politike, ki bo zagotovila nadaljevanje gospodarske rasti, obvladovanje inflacije in nadaljnjo konsolidacijo javnih financ. "Prizadevanja za zdravo fiskalno politiko morajo biti okrepljena, med drugim zato, ker bodo z vstopom tolarja v evro obrestne mere dale dodaten pospešek gospodarstvu, z drugimi mehanizmi pa bo treba poskrbeti za ustrezna ravnovesja," je dejal Almunia.

Nadalje bo treba zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ, med drugim skozi pokojninsko in zdravstveno reformo, je poudaril Almunia. "Slovenija mora kot vsa druga gospodarstva v evroobmočju in EU okrepiti svojo prožnost in odpornost," je pristavil. "To so isti izzivi za vse, a v primeru nove članice se je še pomembnejše in nujnejše nanje odzvati," je poudaril komisar, sicer prepričan, da bo državi uspelo.

Trgovce veseli nespremenjen končni tečaj

Ob današnji dokončni zeleni luči za vstop Slovenije v evroobmočje trgovce najbolj veseli nespremenjeno končno menjalno razmerje med tolarjem in evrom. "Ker je tečak enak tistemu, ki so ga trgovci uporabljali za dvojno informativno označevanje cen, jim bodo prihranjeni administrativna opravila in dodatni stroški sprememb označevanja," je današnjo odločitev finančnih ministrov EU komentirala sekretarka Združenja za trgovino pri GZS Mateja Tilia.