Tiskane izdaje
Nazarje – Lastniki v sosednjo Avstrijo še naprej brez dodane vrednosti izvažajo hlodovino, domača lesnopredelovalna industrija pa propada. Ministra Radovan Žerjav in Franc Bogovič sta prepričana, da lahko z lani izdelanim državnim načrtom Les je lep slovensko lesarstvo postane zgodba o uspehu.
Na lesarski poslovni konferenci so se zbrali slovenski lesarji, predstavniki panoge, ki že vrsto let propada. Tudi zaradi nadpovprečno dobro urejenega lesarstva v sosednji Avstriji, kamor Slovenija večinoma izvaža neobdelan les in s tem še krepi konkurenčnost sosedov. Kljub temu po zaprtju mnogih lesnih obratov in tovarn v Sloveniji obstajajo dobri zgledi in na konferenci so jih predstavili direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, Jelovica, Melu in Žaga Cugmajster.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je udeležencem konference dejal, da je Slovenija vendarle začela ukrepati, da bi s surovino, ki je ima na pretek, ravnala gospodarno. »Poudarke dajemo celotni verigi, od lastnikov gozdov do podjetij, izobraževanju in raziskovanju, ozaveščanju potrošnikov in energetiki,« je dejal.
Ministrstvo je lani vzpostavilo tri lesarske razvojne centre. Ker zdaj primanjkuje kapitala, Žerjav priložnost vidi tudi v povabilu investitorjev iz bolj oddaljenih držav, kjer z lesom umno gospodarijo, na primer iz Skandinavije.
Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, je govoril o akcijskem načrtu Les je lep in napovedal spremembe zakonodaje, kar vse je usmerjeno v spodbujanje gozdarske stroke in lesnopredelovalne industrije, da bi čim več lesa predelali doma. Pripraviti pa bo treba konkretne projekte, da bi nujne investicije financirali tudi z evropskim denarjem. Tega in iz evropskih in domačih proračunskih virov, čeprav ne dovolj povezano in usmerjeno, je bilo že doslej vloženega precej. Do leta 2011 je iz programa za razvoj podeželja v predelavo lesa šlo 3,3 milijona evrov, za sam razvoj podeželja 9,8 milijona evrov, za nakupe gradbene mehanizacije pa 17,5 milijona evrov.
